Zakon o ‘štempljanju’ po praznikih ponovno v presojo

Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialni svet, so letos ustanovili štiri strokovne odbore, ki se ukvarjajo z zakoni, ki urejajo evidentiranje delovnega časa, napotene delavce, dolgotrajno oskrbo in davčno zakonodajo.

Prvi trije zakoni so že sprejeti, spremembe davčne zakonodaje pa so v parlamentarni proceduri. Včeraj jih je potrdil odbor za finance.

Strokovni odbori so manjše delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vlade, delodajalskih združenj in sindikatov. Sklic seje in priprava gradiva za strokovni odbor je naloga ministrstva, ki je pristojno za obravnavano tematiko. V primeru napotenih delavcev in evidenc je to ministrstvo za delo, v primeru dolgotrajne oskrbe ministrstvo za solidarno prihodnost, davčno zakonodajo pa pokriva ministrstvo za finance.

1. Evidentiranje delovnega časa

Ena nevralgičnih točk odnosa med gospodarskimi združenji in vlado v tem mandatu je povezana z novembra lani uveljavljeno zaostritvijo pravil evidentiranja delovnega časa. Od takrat mora večina zaposlenih v Sloveniji – izjema so funkcionarji in visokošolski učitelji – beležiti čas prihoda in odhoda z dela ter malice.

Delodajalci so bili kritični, češ da gre za nesmiseln ukrep, ki ne bo zatrl kršitev, prinaša pa dodatno birokracijo za vse. Spomladi letos, ko se je izteklo trimesečno poskusno obdobje izvajanja novele, so se socialni partnerji sestali in poskušali doseči dogovor o spremembah, a neuspešno. Čez nekaj dni bodo poskusili znova: kot so nam povedali na ministrstvu za delo, je v začetku novembra sklicana seja strokovnega odbora.

Strokovni odbor je bil ustanovljen na seji 28. junija, z namenom, da bo – kot navaja junijski sklep ESS – “pregledal težave po posameznih dejavnostih in ugotovil, ali so potrebne spremembe zakona, ter te morebitne spremembe tudi oblikoval”.

Za sklic prve seje so na ministrstvu potrebovali štiri mesece. Medtem ko je Mitja Gorenšček iz GZS za STA ocenil, da na vladi “ni volje” za aktivnejši pristop k pogovorom, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pravi, da postopkovno ni pravil, kdaj mora biti odbor sklican, in da te stvari pogosto trajajo dlje časa.

Na ministrstvu za delo so od pomladi pripravili več predlogov omilitev, a pravega soglasja do zdaj ni bilo Delodajalci so mnenja, da naj spremembe glede obveznega evidentiranja prihoda in odhoda z dela veljajo le za kršitelje.

Spremembi pa se je po robu postavil inšpektorat za delo, ki ga vodi Katja Čoh-Kragolnik.

Inšpektorat – sicer organ v sestavi ministrstva za delo – v poročilu o delu za leto 2023 napiše, da so sprejete spremembe zakona “zelo pomembne za delo inšpektorjev” in da od obveze evidentiranja časa prihoda na delo in odhoda delavca ne odstopa.

Inšpektorat ni vključen v strokovni odbor, je pa temelj za stališče sindikatov. Lidija Jerkič pravi, da bi pristali na odpravo beleženja odmora, medtem ko beleženja prihoda in odhoda prav zaradi ugotovitev inšpektorata ne bi smeli rahljati. Pa tudi zato, ker iz panog, kjer je največ kršitev, denimo gostinstva in gradbeništva, sindikat po njenih besedah dobiva povratne informacije, da je nova ureditev koristna.

Minister Mesec je poleti nakazal, da bodo na ESS iskali kompromis: “Treba se bo dogovoriti, kako ta zakon prilagoditi, da bo po eni strani omogočil ustrezen nadzor nad delovnim časom (…), po drugi strani pa upošteval, da nekateri ljudje delujejo v bolj svobodnih poklicih in si bolj svobodno odrejajo delovni čas,” je dejal.

Zdaj pravi le, da je naloga strokovnega odbora, “da pregleda težave po posameznih dejavnostih in ugotovi, ali so potrebne spremembe zakona, ter le-te tudi oblikuje, tako da bo morebiten nov osnutek sprememb zakona pripravljen v okviru odbora”.

2. Dolgotrajna oskrba

Sredi septembra je bil ustanovljen strokovni odbor za dolgotrajno oskrbo, ki pa bo predvsem spremljal izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi.

Delodajalska združenja so v preteklosti nasprotovala finančnemu prispevku zaposlenih in delodajalcev, ki ga bomo plačevali od 1. julija 2025 dalje. Vsak zaposleni bo plačal odstotek bruto plače, še odstotek pa njegov delodajalec (trenutno vsak po 24 evrov).

Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, je nedavno sporočil, da bo uvedba prispevka “še dodatno povečala prispevno stopnjo delodajalcev in delojemalcev na več kot 40 odstotkov” in da “predstavlja resno oviro za razvoj konkurenčnega gospodarstva”.

Sindikati so na drugi strani opozarjali predvsem na nedorečenost sistema, predvsem v luči pomanjkanja kadra.

Strokovni odbor se bo prvič sestal v začetku novembra, ko bo ministrstvo predstavilo analizo implementacije zakona od njegova sprejema do začetka oktobra 2024, ki naj bi bila osnova za priporočila sindikatov in delodajalcev. Ločeno je ministrstvo sicer v začetku oktobra v javno razpravo poslalo tudi spremembe zakona, ki se nanašajo predvsem na organizacijo novega sistema dolgotrajne oskrbe.

3. Napoteni delavci

Jedro problema pri napotenih delavcih je januarsko prenehanje veljavnosti drugega odstavka 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je omogočal, da je bil za napotene delavce dodatek za delo v tujini razbremenjen plačila prispevkov.

Od tega leta dalje pa delodajalci v zasebnem sektorju plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, kar jim po navedbah delodajalskih združenj dviguje strošek dela. Ministrstvo za finance pa je v analizi ugotovilo, da ta dvig ni tako velik kot pravijo podjetja, zato vlada ne vidi potreb po spremembah.

Minister za delo Mesec je nedavno, v odzivu na napovedi podjetij o selitvi posla v tujino, predlagal postopke zoper Hrvaško. V izjavi za STA je spomnil, da je Slovenija zakonodajo spremenila tudi zato, da se je izognila postopku pred Sodiščem EU zaradi izkrivljanja konkurence in nedovoljene državne pomoči podjetjem, ki ga je sprožila Avstrija.

Tudi za to temo je vzpostavljen strokovni odbor, a Meščevo ministrstvo za zdaj ni sklicalo seje. “Strokovni odbor ESS, ki je bil ustanovljen zaradi spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, se še ni sestal,” so nam včeraj povedali na ministrstvu za delo.

Zakaj ne, niso pojasnili. So pa delodajalska združenja medtem predlagala amandma k zakonu o dohodnini, s katerim predlagajo izenačitev napotenih delavcev v gospodarstvu z napotenimi javnimi uslužbenci. Ti ne plačajo dohodnine za razliko med slovensko plačo in dodatkom za delo v tujini. S tem bi delavci v gospodarstvu dobili enako ugodnost kot javni uslužbenci, kar naj bi delodajalski strani zadostovalo.