Tudi Mednarodni denarni sklad oklestil napoved letošnje rasti slovenskega BDP
Rast slovenskega BDP bo po najnovejši oceni Mednarodnega denarnega sklada letos dosegla 1,5 odstotka, kar je enako napovedi Umarja in EBRD.
Mednarodni denarni sklad (IMF) se je pridružil domačim in tujim napovedovalcem, ki so znižali napoved letošnje rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Če je do zdaj pričakoval dvoodstotno gospodarsko rast, po novem napoveduje 1,5-odstotno. Za leto 2025 so napoved popravili z 2,5 na 2,6 odstotka, piše STA.
V najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih podrobnejših pojasnil za spremembe napovedi gospodarskih gibanj v Sloveniji IMF ne podaja, so pa njegove ocene skladne z zadnjimi spremembami pričakovanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta svoje napovedi že popravila.
Poudarek fiskalni politiki in strukturnim reformam
V zadnjem poročilu na podlagi obiska misije IMF v Sloveniji so izvršni direktorji sklada slovenske oblasti pohvalili za gospodarsko odpornost države ter pravočasno in učinkovito ukrepanje ob šokih, vključno z uničujočimi poplavami. Zaradi negotovosti gospodarskih obetov pa so poudarili potrebo po ohranitvi odločne in preudarne fiskalne in makrobonitetne politike ter pospešitvi strukturnih reform.
Ocena o negotovosti obetov se je izkazala za upravičeno, saj so šibkejša gibanja v evrskem območju, predvsem v Nemčiji kot bistveni slovenski gospodarski partnerici, občutno upočasnila gospodarsko rast v Sloveniji. Dodatno je dinamiko zmanjšala tudi počasnejša rast investicij od pričakovanj, še posebej v obnovo po poplavah. Pomemben učinek ima tudi gibanje zalog.
Za leto 2025 je IMF popravil napoved z 2,5 na 2,6 odstotka. V prihodnjih tednih bodo nove napovedi predstavile tudi druge ustanove in skoraj gotovo je pričakovati zelo podobne popravke, piše STA.
Inflacija letos nižja od napovedi
Nižja od predhodnih napovedi IMF bo v tem letu z dvema odstotkoma povprečna inflacija. Predhodna napoved je govorila o 2,7-odstotni povprečni rasti cen življenjskih potrebščin. Prihodnje leto pa naj bi bila višja, in sicer 2,7-odstotna.
Razmere na trgu dela bodo po pričakovanjih IMF ostale ugodne. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi tako letos kot v 2025 v povprečju znašala 3,5 odstotka.
Kljub šibkejšim izvoznim gibanjem bo Slovenija še naprej beležila presežek na tekočem računu plačilne bilance, čeprav naj bi se ta s 4,5 odstotka BDP v 2023 letos znižal na 3,4 odstotka, v 2025 pa na 2,5 odstotka BDP, še piše STA.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
