Golob in Boštjančič po zeleno luč za proračun z rekordno porabo

Pri prvi točki današnje izredne seje državnega zbora (DZ) je vlada poslancem predstavila proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Poslanci, poslanske skupine in drugi zainteresirani imajo zdaj čas, da vložijo morebitne amandmaje. DZ bi lahko o spremembah proračuna odločal na oktobrski redni seji, ki se začne 20. oktobra.

Predsednik vlade Robert Golob je v uvodnem nagovoru poslancem dejal, da je gospodarska slika v Sloveniji zaradi proračunske politike te vlade boljša kot v naših trgovinskih partnericah. Pri tem je v predstavitvi prikazal primerjavo gibanja BDP v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.

Delež dolga v BDP manjši, a dolg hitro raste

Golob je ob tem vladi pripisal zasluge za znižanje inflacije, ki je “nižja kot kjerkoli v soseščini in nižja od povprečja EU”. Izpostavil je še, da plače realno rastejo, še bolj pa minimalna plača in zagotovljena pokojnina, ker – tako Golob – “smo želeli v krizi zaščititi najbolj ranljive”.

Dodal je, da se ob gospodarski rasti in rekordni stopnji brezposelnosti delež javnega dolga v BDP, kazalnik zadolženosti države, zmanjšuje. “Tisto, kar je najbolj pomembno, je, da tako gospodarsko rast kot stopnjo brezposelnosti ne financiramo na račun dodatnega zadolževanja. Dodatno zadolževanje je nekaj, kar ves čas spremljamo, in odstotek dolga v bruto družbenem proizvodu skozi leta te vlade ves čas konstantno pada. Tudi po tem smo med boljšimi v Evropi in globoko pod evropskim povprečjem,” je ocenil premier.

A pojasnimo, da razmerje med dolgom in BDP res pada, absolutno pa dolg raste. To rast ‘zakrije’ močna rast BDP. Podatki so naslednji: javni dolg se je od konca leta 2021 do konca lanskega leta povečal z 39 na 43,8 milijarde evrov, delež v BDP pa se je v tem obdobju zmanjšal s 74,8 na 68,4 odstotka. Golobova vlada je mandat nastopila junija 2022.

Dodajmo, da je finančni minister Klemen Boštjančič kasneje poslancem dejal, da se zaradi dviga obrestnih mer zvišujejo stroški zadolževanja. Lani smo zanje dali 684 milijonov evrov, letos predvidoma 818 milijonov evrov, prihodnje leto naj bi znašali 890 milijonov evrov. Res pa je, da se ključne obrestne mere zdaj počasi znižujejo. Guvernerji Evropske centralne banke (ECB) bi lahko prihodnji teden, ko se sestanejo na Brdu, potrdili novo znižanje.

Rast poganjajo državne investicije

Premier je izpostavil tudi veliko raven investicij države, ki “poganjajo gospodarski razvoj”. Tu povejmo, da se približno četrtina nanaša na naložbe v promet, predvsem železnice. Spodaj primerjava z drugimi državami, ki jo je na prosojnicah prikazal premier.

Rekordna poraba v 2025

Kot smo pisali, je v spremembah proračuna za leto 2025 predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je bilo predvideno v prejšnji različici, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Gre za rekordno porabo.

Finančni minister Boštjančič je rekel, da predvidevanja o rasti prihodkov izhajajo iz načrtovanih višjih davčnih prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, davka na bilančno vsoto bank, trošarin in drugih davkov na blago in storitve.

Banke bodo davek, ki ga je vlada uvedla po poplavah, prvič plačale v prihodnjem letu. Gre za obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, kar pomeni okoli 100 milijonov letno. A ta denar se bo prelil v proračunski sklad za obnovo.

Odhodki pa se glede na sprejeti proračun skupno povečujejo za 1,3 milijarde evrov. Kot je med drugim omenil Boštjančič, se za 130 milijonov evrov povečujejo sredstva za plače (skupno 1,9 milijarde evrov), in sicer zaradi dogovora o plačni reformi v javnem sektorju ter odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. Za 190 milijonov evrov se glede na sprejeti proračun za 2025 povečujejo tekoči transferji v javne zavode (na 3,2 milijarde evrov). Gre predvsem za sredstva za šole.

Za transfer v pokojninsko blagajno (ZPIZ) se v letu 2025 iz državnega proračuna namenja 1,5 milijarde evrov, za transfer v zdravstveno blagajno (ZZZS) pa 535 milijonov evrov, 420 milijonov evrov za “stabilizacijo” blagajne.

Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2026 naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP.

Vladni govorec Matej Arčon je letos poleti proračun za 2025 označil kot "enega ključnih za to vlado". "Ko bo realiziran, ne bomo več govorili o tem, kaj bi in kaj bomo naredili, ampak o tem, kaj smo. Prepričan sem, da bomo imeli veliko pokazati."

Fiskalni svet bo mnenje o predlogu proračunov za 2025 in 2026 podal do 20. oktobra, torej do konca prihodnjega tedna.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali? 

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti