Banka Slovenije: Nadaljuje se upočasnjena rast gospodarstva

Banka Slovenije ugotavlja, da za evrsko območje razpoložljivi kazalniki kažejo prehodno blago krčenje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. Rast v storitvenem sektorju se je umirila, v predelovalni industriji pa se je aktivnost nadalje skrčila. Upada tudi gospodarsko razpoloženje, piše STA.

Po septembrskih napovedih Evropske centralne banke naj bi bila rast evrskega gospodarstva letos 0,8-odstotna, prihodnje leto pa naj bi dosegla 1,3 odstotka. Skupna inflacija se je septembra z 1,8 odstotka spustila najnižje v zadnjih treh letih. Umirila se je tudi osnovna inflacija, ki pa z 2,7 odstotka ostaja povišana.

Skromna rast domačega gospodarstva

Domače gospodarstvo naj bi po razpoložljivih podatkih in modelskih ocenah v tretjem četrtletju doseglo skromno rast. Temeljila naj bi zlasti na krepitvi storitvenih dejavnosti. Razmere v teh ostajajo ugodne, kar se kaže v pozitivnih ocenah povpraševanja, ki jih podpirata nadaljnja realna rast mase plač in krepitev turizma.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti mesečno precej niha, a je kljub veliki raznolikosti med panogami v prvih sedmih mesecih ostala primerljiva z lanskimi ravnmi. Gradbena aktivnost, kjer so podjetja septembra spet poročala o šibkejših naročilih, se še naprej zmanjšuje, a z razmeroma visoke ravni, še piše STA.

V zadnjih mesecih se je ustavilo tudi izboljševanje zaupanja v gospodarstvu, zato kratkoročni napovedni modeli ob razpoložljivih podatkih za tretje četrtletje nakazujejo 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), podobno kot četrtletje prej.

Rast plač ostaja visoka

Trg dela ostaja blizu rekordnih ravni, kljub rahlemu upadu števila delovno aktivnih oseb in dvigu registrirane brezposelnosti. Pri tem podjetja večinoma pričakujejo nadaljnje zaposlovanje. Rast plač, predvsem v zasebnem sektorju, ostaja visoka, kar povečuje stroškovne pritiske na podjetja, zlasti ob nizki rasti produktivnosti. Izzivi, povezani s pomanjkanjem delavcev in visoko rastjo stroškov dela, ostajajo izrazitejši kot v evrskem območju.

Slovenska podjetja se soočajo s šibkim tujim povpraševanjem. To odraža širše pritiske na konkurenčnost v evrskem območju. Razčlenitev rasti domačega izvoza kaže strukturne izzive v trgovini in proizvodnih verigah, povezanih z avtomobilsko industrijo. Za zdaj so imela ta gibanja omejene učinke na zunanji položaj gospodarstva, saj se tržni deleži slovenskega blagovnega izvoza od začetka lanskega leta povečujejo, na visoki ravni pa se ohranja tudi presežek na tekočem računu.

Inflacija se še naprej znižuje

Inflacija se še naprej znižuje in je septembra upadla na 0,7 odstotka, k čemur so največ prispevale cene energentov. Rast cen hrane ostaja nizka, cene drugega blaga pa medletno nižje, a nekoliko manj kot poleti. Posledično se je osnovna inflacija okrepila na 2,4 odstotka. Rast cen storitev ostaja povišana, pri čemer še vedno visoka rast stroškov dela, pričakovanja podjetij o nadaljnji rasti prodajnih cen in kratkoročna trendna gibanja še ne nakazujejo umirjanja rasti v prihodnjih mesecih.

Primanjkljaj države se je v enem letu do junija zmanjšal na dva odstotka BDP. K izboljšanju so prispevali za javne finance ugodne razmere na trgu dela, manj izrednih ukrepov in šibkejše investicije države od načrtovanih. V skladu z novimi fiskalnimi pravili EU je v postopku sprejemanja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Ključno bo zasledovanje srednjeročne vzdržnosti dolga ter ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tri odstotke BDP. Glavna javnofinančna tveganja so reforme v pripravi ter izvedba investicij, še piše STA.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali? 

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti