Omrežnina po novem: bo elektrika dražja in kako se obnašati od jutri?

Po dveh zamikih naj bi bili zdaj dobavitelji in energetika pripravljeni na spremembo sistema omrežnine, ki stopi v veljavo 1. oktobra. Spremembo bomo torej prvič občutili na novembrski položnici.

Zakaj spremembe?

Motiva sta dva.

Veliko število razpršenih virov – v Sloveniji imamo več kot 50 tisoč malih sončnih elektrarn – in večja poraba, ki naj bi se v prihodnje še povečevala, vse bolj obremenjujeta električno omrežje. Država želi z novim načinom obračunavanja omrežnine za električno energijo spremeniti naše navade in iz nas, pasivnih porabnikov elektrike, narediti aktivne odjemalce, ki bodo porabo prilagajali potrebam in omejitvam omrežja.

Poleg tega želi povečati izplen iz naslova omrežnine, ki je vir za naložbe v omrežje. Trenutno ocenjeni obseg pobrane omrežnine ne bo spremenil, za distribucijski sistem znaša 277 milijonov evrov letno, tako naj bi ostalo do vključno 2026. Nato pa bi se po oceni Agencije RS za energijo omrežnina morala povišati za 76 odstotkov, na 488 milijonov evrov, pri čemer bi največji skok lahko bil že z 2026 na 2027, za 29 odstotkov (projekcija dvigov spodaj).

Kaj se spreminja?

Z jutrišnjim dnem se bo torej spremenil način obračunavanja omrežnine, ki predstavlja približno tretjino zneska na položnici. Ta je odvisen od priključne moči in porabe energije.

Do zdaj smo poznali zgolj višjo in nižjo tarifo. Od zdaj se nam obetajo dve sezoni in pet časovnih blokov.

Bomo plačevali več?

Na Agenciji RS za energijo pravijo, da bo celoletni strošek za povprečno gospodinjstvo nekoliko nižji, se bo pa spremenila mesečna razporeditev. Omrežnina, ki je bila zdaj vsak mesec enaka, bo po novem v zimskih mesecih višja, v poletnih pa (ob enaki porabi) nižja.

Povprečen odjemalec (s štiri tisoč kilovatnih ur letne porabe) je tako do zdaj plačeval med 15 in 18 evrov omrežnine za distribucijski sistem mesečno. Po novem pa bo od marca do oktobra plačeval po okoli 10 evrov mesečno, od novembra do februarja pa med 25 in 30 evrov mesečno.

Po letu 2026 pa je, v skladu z zgoraj omenjenimi projekcijami, ki predvidevajo veliko večji skupni izplen, pričakovati dvig omrežninskih tarif. Agencija za energijo je tako lani v odzivu na osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) navedla, da bodo “izjemno povečane potrebe po dodatnih naložbah zaradi doseganja ciljev iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v prihodnjih letih bistveno vplivale na višino omrežnine”, in pisce NEPN pozvala, naj te vplive na omrežnino, ki danes predstavlja približno tretjino zneska na položnici za elektriko, jasno zapišejo v dokument in tudi ocenijo, “koliko je gospodarstvo oziroma prebivalstvo dejansko zmožno prenesti”.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, so nam takrat dejali, da “omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal”.

Kdo bo letno plačeval več, kdo manj?

Izračuni agencije kažejo, da bo značilni gospodinjski odjemalec s porabo okoli štiri tisoč kilovatnih ur (kWh) na letni ravni, ob nespremenjeni rabi omrežja, plačal 11,91 evra oziroma pet odstotkov manj omrežnine kot po starem sistemu.

Kot je nedavno za STA dejala direktorica agencije za energijo Duška Godina, bo tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije (na primer med 7 in 9 tisoč kWh), nimajo pa sončne elektrarne, letni strošek za omrežnino nižji.

Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči, kar pa je odvisno od njihovih porabnikov in navad. “Odjemalec, ki ima na primer toplotno črpalko in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačeval približno 200 evrov letno, torej približno 110 evrov več,” je za STA dejala Godina.

Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil). Letni strošek omrežnine bi se s sedanjih 65 evrov zvišal na okoli 304 evre, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih, je še povedala.

Je pa ministrstvo za okolje, podnebje in energijo doseglo spremembo, da se lastnike sončnih elektrarn oprosti plačila prispevka za obnovljive vire energije, ki ga sicer plačujemo vsi odjemalci električne energije. S tem bodo prihranili med 80 in 90 evrov letno.

Se bomo torej od jutri morali vesti drugače?

Strokovnjaki in trgovci svetujejo predvsem, da velikih porabnikov električne energije (denimo električni avto, toplotna črpalka, bojler, električni radiator, pečica, pralni in sušilni stroj) ne vklapljate v najdražjih blokih (B1 v višji, B2 v nižji sezoni), predvsem pa ne hkrati.

Poleg tega do oktobra 2026 spremljajte račune za električno energijo, na katerih bodo navedeni morebitna prekoračitev dogovorjene obračunske moči za vaše gospodinjstvo in stroški, ki bi nastali, če bi se omrežnina zaračunala. Če bodo ti (informativni) stroški visoki, boste morali ukrepati. Ta omrežnina bo precej dražja, zato tudi dve leti prehodnega obdobja. Trgovci jo bodo začeli zaračunavati po oktobru 2026.

Je sistem pripravljen, so podatki točni?

Medtem ko so na Agenciji RS za energijo nedavno dejali, da so trgovci in distributerji na nov sistem pripravljeni, pa iz nekaterih podjetij prihajajo nasprotne informacije. Največji trgovec Gen-I, ki oskrbuje skorajda polovico slovenskih gospodinjstev, je tako v izjavi za Finance opozoril, da še vedno nima vseh potrebnih podatkov, da bodo vsi računi res pravilni.

Kaj bo torej s položnicami za elektriko?

Novembra oziroma decembra bi lahko bila postavka omrežnine precej višja kot do zdaj, s tem pa tudi končni znesek na položnici.

Z januarjem se bodo zgodile nove spremembe, ki bodo vplivale na položnice za elektriko, saj se končuje regulacija cen elektrike. Na ministrstvu pričakujejo znižanje cen na cenikih trgovcev. Če bi te ostale enake današnjim, pa bi se postavka električne energije na računu dvignila za okoli 50 odstotkov, končni račun pa za okoli 30 odstotkov. Trgovci cenike praviloma objavijo v začetku decembra.

Januarja se konča tudi ukrep oprostitve plačevanja prispevka za OVE+SPTE. Da bi ublažili januarski dvig zneskov na položnicah, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo razmišljajo o zamiku ponovne uvedbe prispevka za najmanj tri mesece, da ta ne bi sovpadla z zaključkom regulacije cen. Marca pa bi torej sledil nov dvig te postavke na položnicah.