Slovenska modna oblikovalka, ki iz dveh kosov oblačil naredi 18 kombinacij

Modularna oblačila, ki jih ustvarja modna oblikovalka Martina Marolt, se lahko razstavijo v krajša, sestavljajo v nova ter se med seboj povezujejo. Iz dveh kosov oblačil, ki se razstavita v predelu rokavov in pasu, lahko nastane celo do 18 kombinacij, pravi.

“S tem lahko uporabnik oblačila prilagaja svojemu stilu, potrebam, vrednotam in celo vremenu ter prihrani čas, denar in prostor v omari,” je za Forbes Slovenija povedala Marolt.

Podjetnica, ki je z oblikovanjem modularnih oblačil začela pred dvema letoma, pred kratkim pa lansirala tudi svojo blagovno znamko BY/MARTIS, je nedavno prejela posebno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Ta je ob dnevu inovativnosti podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem.

Oblikovala uniformo za osebje na Expo 2020

Marolt, ki je po izobrazbi diplomirana oblikovalka tekstila in oblačil, je oblikovanje vzljubila že v mladih letih. Tudi njena mama je namreč modna oblikovalka. “Že kot malo punčko me je vozila na modne dogodke, me poučevala o oblačilih, skupaj sva risali in ustvarjali iz blaga. Ob spremljanju njenega dela sem počasi razvila strast do oblikovanja in se zaljubila v kreativnost tega poklica,” se spominja sogovornica.

Marolt tako že od mladih let kreira modna oblačila in uniforme in ima po lastnih navedbah kar nekaj stalnih naročnikov. Med drugim je oblikovala uniformo za slovensko osebje na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju.

Ker pa se zaveda negativnega vpliva modne industrije, ki je eden največjih okoljskih onesnaževalcev, je pred dvema letoma dobila idejo, da bi oblikovala modularna oblačila. Kot pravi, je njen osnovni cilj, da stranka oblačilo nosi čim dlje in zavrže čim kasneje.

Nedavno je na trgu predstavila prve kose oblačil pod lastno blagovno znamko BY/MARTIS.

Od kreacije do obleke

Kot pove Marolt, glavnino njenega dela predstavlja kreiranje oblačil, kar vključuje zasnovo obleke in izbiro materiala. Skrbi tudi za razvoj prototipov, sodeluje z ekipo pri testiranju in prilagajanju krojev, da so oblačila hkrati funkcionalna in estetska. Vključena je v celoten proces – od oblikovanja do nastanka modularnega oblačila, kar pomeni, da sodeluje tudi z dobavitelji, proizvodnjo, naročniki ter kupci.

Po lastnih navedbah je v zadnjem letu ustvarila nekaj deset tisoč evrov prihodkov. Podatki o poslovanju podjetja niso javni, iz aplikacije Erar pa je razvidno, da je podjetje od leta 2022 prejelo tudi 54 tisočakov javnih sredstev s strani ministrstva za gospodarstvo.

Iz stare rjuhe modularna jakna

Marolt je na že omenjenem dogodku GZS na podelitev prišla v modularno jakno, ki ima snemljive rokave in je nastala iz stare rjuhe. Oblikovala jo je sama, ustvarjalka Darja Goličnik pa jo je ročno potiskala z rastlinami in naravnimi pigmenti.

Če rjuhe ne bi uporabila, bi ostala odpadek, opisuje sogovornica. “Na ta način sem želela pokazati, kako lahko z inovativnim pristopom in ponovno uporabo ustvarimo nekaj unikatnega in trajnostnega, kar je tudi bistvo moje blagovne znamke,” še doda.

Potencial v poklicnih oblačilih

Marolt trenutno oblikuje modularna oblačila za modni segment, potencial pa vidi tudi v segmentu poklicnih oblačil, saj omogočajo večjo prilagodljivost in praktičnost.

“Na ta način bi zaposleni z manj kosi ustvarili več kombinacij, kar bi izboljšalo funkcionalnost oblačil, obenem pa podpiralo trajnost in zavestno potrošnjo,” za konec pove sogovornica.