Na trg dela prihaja generacija, ki želi pravično plačilo in “ni tiho”

Podjetja v zahodnih državah se, ko gre za iskanje kadra in zadržanje zaposlenih, soočajo z več izzivi, je na današnjem dogodku na temo trga dela v Ljubljani poudarila predstavnica zaposlovalne agencije Adecco Slovenija Mirela Kurt.

Med njimi je izpostavila pomanjkanje delavcev – po svetu je namreč 5,6 milijona praznih delovnih mest –, pomanjkanje znanja in veščin, zaradi česar bo do leta 2027 šest od desetih delavcev potrebovalo prekvalifikacijo, in nezadovoljstvo zaposlenih, ki ima za posledico veliko fluktuacijo, piše STA.

“Svet dela je kompleksen,” je nadaljevala Kurt. Avtomatizacija in digitalizacija spreminjata svet, delo na daljavo bo ostalo, hibridno delovno okolje je nova delovna norma, je naštela. Poleg tega je prihodnost po njenih besedah negotova. Globalno gospodarstvo ostaja pod pritiskom inflacije, dogajajo se podnebne spremembe, “umetna inteligenca spreminja vse okoli nas”.

Osrednji motivator ostaja plača

V zvezi s Slovenijo je spomnila, da ima rekordnih 941 tisoč delovno aktivnih, posledično pa je prišlo do pasivnega vedenja kandidatov glede novih zaposlitev. Po državi je sicer razpisanih 20.500 prostih delovnih mest pri 4.500 podjetjih.

Po raziskavah Adecca lokalne kandidate pri menjavi delodajalca še vedno najbolj motivira plača, sledijo možnosti fleksibilnega dela, kariernega razvoja ter mentalno zdravje in počutje.

Sicer pa slovenska podjetja pomanjkanje delovne sile še vedno naslavljajo z zaposlovanjem tujih delavcev, ki jih je 148.678 in predstavljajo že 15,8 odstotka vse delovne sile. Tujih delavcev je 79 odstotkov in sicer iz držav nekdanje Jugoslavije, v porastu pa je tudi prihod delavcev iz Južne Azije – Indije, Nepala, Bangladeša in Filipinov.

Podjetja, ki želijo privabiti tuje delavce, se morajo zavedati, da so tem posebej pomembni varnost, namestitev, konkurenčno plačilo in vključenost, je naštela Kurt.

Na trg dela vstopa generacija, ki “ni tiho”

Posebej se je dotaknila generacije Z, torej rojenih med letoma 1995 in 2015, ki bodo leta 2027 predstavljali 25 odstotkov delovne sile v državi. To so digitalni domorodci, dobro so tehnično podkovani, so veliko bolj pragmatični in realistični, finančno konservativni, usmerjeni v samostojno podjetništvo, raznoliki, a vključujoči, individualistični, a hkrati pripravljeni na sodelovanje, visoko družbeno ozaveščeni globalni državljani, jih je opisala. Zanje je značilen krajši razpon pozornosti.

Med glavnimi motivatorji te generacije je omenila vrednote, postavljanje in merjenje, pravično plačilo in vključenost. “To je generacija, ki ni tiho,” je poudarila. Treba bo sprejemati drugačnost njenih predstavnikov, saj se jih ne bo dalo prilagoditi podjetjem, z njimi aktivno komunicirati, vprašati za mnenje, je prepričana.

Umetno inteligenco uporablja že skoraj dve tretjini zaposlenih

Kurt je spregovorila še o generativni umetni inteligenci. Glede na raziskavo, ki jo je povzela, jo že uporablja 62 odstotkov zaposlenih v Sloveniji. Sprejem umetne inteligence je po njenih besedah najhitrejši v Avstraliji, na Kitajskem in v Švici, Slovenija je z 62 odstotki v zadnjem delu druge tretjine lestvice.

Med sektorji je uporaba najbolj prisotna v spletni trgovini, v razvoju trajnostne tehnologije ter na področju inovacij za izboljšanje medicine, okolja, kmetijstva. Na repu sta zdravstvo in prevozništvo, še piše STA.