Razvili “pametnega pomočnika”, ki sam izvaja znanstvene raziskave
Raziskovalci japonskega podjetja so razvili model umetne inteligence, namenjen izvajanju znanstvenih raziskav. Sistem je v začetni fazi testiranja, njegovi ustvarjalci pa menijo, da gre za pomemben mejnik v znanosti.
Raziskovalci podjetja Sakana.AI s sedežem v Tokiu so razvili model umetne inteligence, s katerim bi lahko avtomatizirali celoten postopek znanstvenega raziskovanja. “Pametni znanstvenik”, ki je trenutno še v začetni fazi testiranja, lahko prepozna problem, razvije hipoteze, izvaja zamisli, izvaja poskuse, analizira rezultate in piše poročila, poroča Euronews.
“Na to gledamo kot na nekakšen trenutek GPT-1 za generativno znanstveno odkrivanje,” je dejal Robert Lange, raziskovalec in ustanovni član podjetja Sakana.AI, in dodal, da se tako kot zgodnje faze umetne inteligence na drugih področjih tudi njen pravi potencial v znanosti šele začenja uresničevati.
Sistem ima zaenkrat nekaj pomembnih omejitev. Te vključujejo nepravilno izvajanje zamisli, nepoštene primerjave z izhodišči ter kritične napake pri pisanju in vrednotenju rezultatov. Kljub temu Lange te težave vidi kot ključne stopničke in pričakuje, da se bo model umetne inteligence z več sredstvi in časom bistveno izboljšal.
Sistem ni namenjen nadomeščanju znanstvenikov
“Znanstvenik”, ki ga poganja umetna inteligenca, je med testiranjem občasno pokazal določeno stopnjo samostojnosti, saj se je obnašal podobno kot človeški raziskovalci, ko je med izvajanjem poskusov optimiziral svoje nastavitve skladno s potekom.
Kljub temu umetna inteligenca ni namenjena nadomeščanju človeških raziskovalcev, temveč dopolnjevanju njihovega dela, pravijo njeni ustvarjalci. Kot je za Euronews pojasnil Lange, je glede na trenutne omejitve še vedno zelo pomembno, da raziskave “pametnega znanstvenika” preverjajo ljudje. Prav tako bo človek ostal bistvenega pomena na področjih, kot sta medsebojno preverjanje in določanje smeri raziskav.
Priložnost za nove napredke v znanosti?
Čeprav bi uporaba umetne inteligence v znanstvenih raziskavah lahko sprožila nekatere etične pomisleke, bi lahko ob pravilnem izvajanju pomenila tudi priložnost za nove napredke na tem področju.
Vključevanje umetne inteligence v znanost se sooča z nekaterimi omejitvami zaradi kompleksnosti področja in nenehnih težav s temi orodji, kot so halucinacije in vprašanja o intelektualnem lastništvu. Raziskovalci jo tudi vse pogosteje uporabljajo brez jasnega razkritja.
Odprta koda za modele in preglednost njihovega razvoja bi lahko podprla tudi etično uporabo teh sistemov umetne inteligence v znanosti. Lange upa, da bo projekt AI Scientist sprožil širši pogovor o prihodnosti znanstvenega raziskovanja in o tem, kam spada umetna inteligenca, še piše Euronews.
