Poročilo razkriva, kaj so slabosti slovenskega trga dela

Ministrstvo za delo je s podporo tehnične pomoči, ki jo je zagotovila Evropska komisija, v obdobju 2020-2021 pa jo je zagotavljal OECD, vzpostavilo okvir za spremljanje stanja na trgu dela. Slovenski trg se skozi zadnja leta kaže kot močan, a z nekaterimi pomanjkljivostmi, je razvidno iz poročila, ki ga je nedavno objavilo ministrstvo.

Poročilo med drugim vzpostavlja pregled devetih ključnih vidikov politike na trgu dela, ki jih STA povzema spodaj.

Splošni trendi na trgu dela

Med splošnimi trendi obravnava brezposelnost in stopnjo delovne aktivnosti, ki sta v zadnjem obdobju dosegli več rekordno nizkih ravni.

Izpostavlja tudi porast dela na daljavo, do katerega je prišlo s pandemijo covida-19. Izjemno je izstopalo v letih 2020 in 2021, v letu 2022 pa je ta delež padel, a ostal nad predkoronsko ravnijo. “Z večjim številom ljudi, ki delajo od doma, obstaja nekaj potencialnih dokazov o dolgoročnih strukturnih spremembah delovnih vzorcev,” piše v poročilu.

Razlike v kakovosti zaposlitve med spoloma

Pregled se je osredotočil tudi na razlike med spoloma. Kot se je izkazalo, so moški bolj verjetno samozaposleni brez zaposlenih delavcev, medtem ko so ženske bolj nagnjene k delu od doma ali k prekarnim delovnim razmeram. Po drugi strani so ženske bolj verjetno kot moški po dveh letih prehajale iz začasne v stalno zaposlitev.

Udeležba starejših na trgu dela

Avtorji so obdelali tudi vidik staranja prebivalstva, pri čemer so opozorili, da se ob zgodnjih efektivnih starostih ob upokojitvi ustvarja pritisk na delovno populacijo, da podpira vse večje število upokojencev. Rezultati pokojninske reforme iz leta 2013 so sicer privedli do zvišanja stopnje delovne aktivnosti, a starejši delavci še vedno nimajo potrebnih veščin, da bi ostali konkurenčni na trgu dela, in morda potrebujejo dodatno podporo za obstanek v zaposlitvi.

Neujemanja na trgu dela

Ob preučevanju stanja na trgu dela se je potrdilo, da v Sloveniji obstajajo opazna neujemanja in da bi lahko politike za izboljšanje učinkovitega razporejanja delavcev ta neujemanja izboljšale.

Pred pandemijo je o težavah s pomanjkanjem delovne sile tožila skoraj četrtina podjetij v sektorju storitev. Čeprav se je to število leta 2020 zmanjšalo pod deset odstotkov, je bila ta raven glede na najnižje vrednosti med letoma 2010 in 2015 še vedno več kot podvojena. Po pandemiji je pomanjkanje delovne sile postalo še bolj izrazito, saj ga kot omejitveni dejavnik navaja več kot 30 odstotkov podjetij.

Hkrati je pomemben del zaposlenih prekvalificiranih za svoje delo, zlasti v sektorju gostinstva. Nizko izobraženi delavci pa imajo vse manjše možnosti, da bodo lahko dobili službo s srednjimi kvalifikacijami.

Študentsko delo

Slovenski študentje medtem lahko izkoristijo program študentskega dela, ki jim omogoča, da med študijem pridobijo izkušnje z začasnim in krajšim delovnim časom. Čeprav je to manj priljubljeno kot v preteklosti, znaten delež študentov še vedno dela med študijem.

Med zaposlenimi v rednem razmerju je delež zaposlitev za določen čas najvišji v najmlajši starostni skupini (15-24 let), vendar je od leta 2015 trend v upadanju. Med vsemi zaposlenimi, vključno s študentskim delom, je v Sloveniji v starostni skupini 15-24 let v primerjavi z EU relativno več zaposlenih za določen čas, vendar se razlika z leti zmanjšuje. V Sloveniji je najpomembnejši razlog za delo za določen čas ta, da zaposleni ne želijo stalne zaposlitve.

Spretnosti in tehnološke spremembe

Neskladja med izobrazbo in zahtevano izobrazbo se ob tehnoloških spremembah povečujejo za vse skupine. Pri mladih, ki se ne izobražujejo, pa so bila že veliko večja, a je v zadnjem obdobju neskladje visoko tudi pri osebah, rojenih v tujini.

“Čeprav imajo starejši delavci nižje numerične spretnosti, kar nakazuje, da morda niso dobro opremljeni za tehnološke spremembe, je obetavno, da se povečuje delež zaposlenih žensk, ki se udeležujejo neformalnega izobraževanja ali usposabljanja, saj zaposleni potrebujejo vseživljenjsko učenje, da ohranijo svoje spretnosti in produktivnost. Ti kombinirani kazalniki nakazujejo, da slovenski trg dela morda ne razporeja delavcev popolnoma učinkovito. Kljub temu pa povečana stopnja vseživljenjskega učenja ponuja nekaj upanja, da lahko slovenski delavci sledijo spremenjenim zahtevam dela,” piše v poročilu.

Migracije in trg dela

Slovenija se trenutno zanaša na priseljenski tok delovne sile iz nekdanjih jugoslovanskih držav, ki niso članice EU, za pokrivanje pomanjkanja delovne sile, predvsem za delovno silo z nizko izobrazbo. Ti zaposleni pomagajo omiliti pritiske zaradi starajoče se delovne sile, vendar gre za krhko ureditev, ugotavljajo avtorji. “Če te države dobijo dostop do trgov dela EU, bo verjetno prišlo do zmanjšanja slovenskega bazena delovne sile,” navajajo.

Kakovost delovnih mest ter neaktivnost in dolgotrajna brezposelnost

V Sloveniji je sicer več izzivov, povezanih z vprašanjem kakovosti zaposlitve. Zbrani kazalniki kažejo, da so ženske bolj verjetno kot moški v prekarnih oblikah dela. Moški bolj pogosto delajo ponoči, pri nedeljskem delu pa so razlike med spoloma manjše.

Raziskava obravnava še brezposelne, pri čemer ugotavlja, da je dolgotrajna brezposelnost najbolj razširjena med invalidi.