Velika obletnica rešitve, ki jo vsi uporabljamo: Brez tega ni sodobne družbe

Prva transakcija prodaje blaga v samopostrežni trgovini z odčitavanjem črtne kode je bila izvedena 26. junija 1974 v trgovskem centru Marsh v ameriški zvezni državi Ohio, poroča STA. Pol stoletja po tem dogodku se črtna koda po mnenju britanske medijske hiše BBC uvršča med 50 najpomembnejših stvari, ki so oblikovale in zaznamovale moderno gospodarstvo, so v sporočilu za javnost poudarili pri organizaciji GS1 Slovenija.

Za ‘očete’ črtne kode veljajo Joseph Woodland, Bernard Silver in George Laurer. Prva dva sta 20. oktobra 1949 vložila patent za prvi koncept črtne kode, ki je bil odobren oktobra 1952.

Inovacija, ki je prerasla v informacijski sistem

Dogovor o uporabi črtnih kod je bil na širši družbeni ravni sprejet aprila 1973. “Inovacija, ki je v začetnem obdobju omogočala predvsem hitrejše delovanje trgovskih blagajn, je nato v naslednjih desetletjih prerasla v informacijski sistem, brez katerega si že dolgo ne znamo predstavljati delovanja sodobne družbe,” zapis GS1 povzema STA.

Črtna koda je omogočila hitrejše delovanje trgovskih blagajn, nižje stroške dela in večjo natančnost transakcij. Prav tako so trgovci z njeno pomočjo začeli natančneje slediti nakupnim navadam kupcev, imeli boljši nadzor nad zalogami in začeli uvajati dodatne produkte, kot so nakupovalne kartice s črtno kodo.

Prihod QR-kod

Črtnim oziroma t. i. enodimenzionalnim kodam se zadnjih nekaj let pridružujejo informacijsko bogatejše dvodimenzionalne kode. Te so v primerjavi s črtnimi, kjer gre za niz različno debelih črtic, sestavljene iz simbolov in horizontalnih ter vertikalnih grafičnih elementov. Med najbolj pogoste dvodimenzionalne kode spadajo QR-kode.

Ta dvodimenzionalna transformacija po prepričanju GS1 Slovenija gospodarstvu in sodobni družbi prinaša bogatejši nabor informacij ter številnejše načine uporabe, saj dvodimenzionalne kode vsebujejo večje količine podatkov. Primerov uporabe je veliko, vključno z varnejšo obravnavo pacientov v zdravstvenih ustanovah, izpostavljajo.

Kdo je GS1 Slovenija

GS1 je po pisanju STA nepridobitna mednarodna organizacija, ki je najbolj znana po tem, da bdi nad črtno kodo. Nacionalna predstavništva ima v 116 državah, tudi v Sloveniji. GS1 Slovenija ima več kot 3.800 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva.

Organizacija razvija globalne standarde in rešitve za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev z namenom učinkovitejšega poslovnega komuniciranja. S številnimi svetovno znanimi podjetji trenutno sodeluje pri prehodu iz črtnih kod v dvodimenzionalne kode.