Slovensko-hrvaški projekt, ki želi reševati nesreče in zastoje na avtocesti

V okviru projekta 5G Adria, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško, so partnerji analizirali in uskladili, kakšna infrastruktura 5G je potrebna za podporo prihodnjim storitvam, povezanim s prometom, ki se bodo uporabljale vzdolž prometnih koridorjev v dveh državah članicah EU, v Sloveniji in na Hrvaškem.

Projekt se je začel januarja v okviru finančnega instrumenta Connecting Europe Facility (CEF), rezultati pa bodo predvidoma znani septembra.

Študija je osnova za razvoj prihodnjih omrežij in storitev, ki bodo zagotavljali boljšo pretočnost, večjo varnost na cestah, izboljšano komunikacijo med avtomobili, manj zastojev in nesreč.

Projekt so izvajali med severnojadranskima pristaniščema Koper in Reka. Začne se v Kopru in nato poteka skozi Ljubljano do mejnega prehoda Bregana ter se nadaljuje na Hrvaškem do Zagreba in Reke. V Sloveniji obsega 207 kilometrov avtoceste, na Hrvaškem pa 171 kilometrov. Rezultati projekta bodo omogočali preslikavo tudi na druge povezave v obeh državah, so dejali udeleženci okrogle mize.

V okviru študije so preučili možnost uvedbe povezanega in avtomatiziranega prometa (CAM) z izboljšanimi prometnimi informacijami in upravljanjem. Pri tem so se osredotočili predvsem na zagotavljanje varnosti, pretočnosti in izboljšano komunikacijo med avtomobili, kar zahteva gostejšo pokritost z omrežjem 5G, visoko zmogljivost prenosa podatkov, nizko zakasnitev storitev in visoko storitveno zanesljivost.

Študija tako postavlja temelj za visokozmogljiva omrežja naslednje generacije, ki bodo omogočala najnaprednejše aplikacije za varno in učinkovito delovanje avtonomnih vozil.

Zgraditi bo treba več baznih postaj

Kot je dejal direktor področja mobilnega omrežja v Telemachu Milan Berlič, je analiza pokazala, da bo potrebno za vpeljavo vseh storitev nadgraditi in postaviti več infrastrukture, saj je v prometu zelo pomembno, da je povezava zanesljiva in s čim manjšimi zakasnitvami. Predvsem ko govorimo o zastojih in nesrečah ali pa vožnji v napačno smer.

Jaka Gorišek iz Darsa je med prednostmi 5G omrežja naštel predvsem hitrejšo komunikacijo med ekipami na terenu in tudi med različnimi nujnimi službami, kot sta policija in reševalci. Ob tem pa hiter prenos podatkov napaja tudi njihovo aplikacijo Promet+, ki uporabnikom v realnem času pošilja podatke o dogodkih na cesti. “S temi podatki lahko izboljšujemo prometno varnost in zmanjšujemo zastoje,” je prepričan Gorišek.

“Dobra pokritost cestnega omrežja v upravljanju družbe Dars z mobilnim omrežjem 5G bo omogočala hitrejšo, zanesljivejšo komunikacijo in prenos podatkov med sistemi za vodenje prometa in uporabniki avtocest ter prenos videovsebin v realnem času,” je dodal vodja Službe za razvoj novih tehnologij pri Darsu Ulrich Zorin.

Fakulteta pripravila tri možne scenarije

Pri projektu je sodelovala tudi Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, ki je morala pripraviti tri scenarije razvoja tehnologije 5G za podporo storitvam, ki so možne danes ter bodo aktualne jutri in pojutrišnjem.

Najbolj razširjeni so trenutno različni vgrajeni sistemi v avtomobilih, ki sporočajo o gostoti prometa, je razložil profesor Tomi Mlinar.

Drugi scenarij je predvideval časovno kritične dogodke, ko je pomembno, da omrežje 5G omogoča hitro komunikacijo z uporabniki in med samimi vozili. Zakasnitve so od 10 do 50 mili sekund, je dodal Mlinar. “Če se zgodi nesreča pred nami, moramo zelo hitro dobiti informacijo.”

Tretji scenarij pa je predvideval najnaprednejše storitve, ki jih bodo šele prišle v uporabo. “To pa bomo videli v samovozečih vozilih, ki bodo komunicirala z omrežjem, med seboj in z drugimi udeleženci v prometu. V tem primeru so pomembne milisekunde, ki v prometu pomenijo metre,” je naloge in delo fakultete v projektu pojasnil Mlinar.

Čižmić: Omrežje 5G bo postalo hrbtenica digitalne infrastrukture

Predsednik poslovodstva Telemacha Slovenije Tomislav Čizmić je prepričan, da bo omrežje 5G postalo hrbtenica digitalne infrastrukture, “ki bo naše države povezovala na nov in inovativen način”.

“To ni samo projekt za Slovenijo ali Hrvaško, ampak projekt za celotno regijo,” je dodal.

Njegov predhodnik v Sloveniji, zdaj predsednik poslovodstva Telemacha Hrvaška Adrian Ježina, je dodal, da je študija dokazala velike prednosti, ki bi jih prinesla uvedba koridorja 5G, od izboljšanja prometne in digitalne infrastrukture do krepitve gospodarskega sodelovanja.