Hrvati še naprej bojkotirajo trgovine. Jih bodo tudi Slovenci?

Na Hrvaškem se je v četrtek začel drugi krog bojkota trgovin, ki so ga sprožile vse višje cene hrane.

Za razliko od enodnevnega bojkota prejšnji petek je tokrat skupina na družbenem omrežju “Halo, inšpektor”, ki šteje že čez 108.000 članov, nekoliko bolj ciljno usmerila akcijo. Bojkot je razširila na celoten teden, vendar le za izbrane trgovce in izdelke – Lidl, Eurospin in DM med trgovci in kokakolo, ustekleničeno vodo in detergent med izdelki. Pri omenjenih izdelkih je bil namreč zaznan ogromen dvig cen, so zapisali v skupini.

Bojkot je bil prejšnji teden na Hrvaškem precej množičen, marsikatera trgovina pa je imela bistveno manj obiska kot običajno ob koncu tedna. Podatki njihove finančne uprave so pokazali, da je bilo v petek do 16. ure v primerjavi s petkom prej kar 43 odstotkov manj izdanih računov, njihova vrednost pa je padla za polovico.

Danes napovedujejo še obsežnejšega. Državljane v skupini pozivajo, naj se vzdržijo vsakršnih nakupov.

Razširili seznam izdelkov, kjer omejujejo cene

Pozivi za bojkot so se pri naših južnih sosedih začeli po tem, ko so se cene hrane vse bolj dvigale. V treh letih so zrasle za 34 odstotkov, čeprav je vlada v okviru ukrepov za blažitev rasti cen že lanskega septembra podaljšala omejitev cen za 30 skupin živil in izdelkov za osebno higieno.

Seznam so v četrtek razširili na 70 izdelkov. “Država se je odzvala, vključiti pa se morajo tudi drugi,” je dejal hrvaški premier Andrej Plenković in zatrdil, da nihče ne bi propadel, če bi bile cene nekoliko zmernejše.

Za koliko so zrasle cene in plače

Od začetka 2019 so se cene hrane na Hrvaškem povprečno dvignile za 46 odstotkov, ob tem pa so se na drugi strani opazno dvignile tudi plače.

Povprečna neto plača na Hrvaškem je leta 2019 znašala 6.457 kun (Hrvaška je v evrsko območje vstopila 1. januarja 2023), lani novembra pa 1.366 evrov, kar preračunano po uradnem tečaju znese 10.190 kun. To pomeni, da se je v zadnjih petih letih povečala za okoli 58 odstotkov.

Enoznačnega odgovora, zakaj se hrana draži, ni, vprašanje pa je zelo kompleksno. Dejstvo je, da so šla tudi podjetja v zadnjih letih skozi turbulentno obdobje; dvigovali so se stroški energentov, stroški dela, stroški surovin, s tem pa tudi lastne cene izdelkov.

Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev zaradi dvigov plač in večje kupne moči povečevala. Vse to je vodilo v dvige cen, ki pa so bili gotovo v katerem primeru izvedeni tudi s ciljem povečanja dobička.

Kolikšne so marže trgovcev

Pomembno dejstvo je tudi, da je trgovec le zadnje podjetje v živilski verigi. Tu so kmetje, proizvajalci, logisti in distributerji ter trgovci v maloprodaji. Kolikšen del cene končnega izdelka pripade vsakemu od teh, je praviloma nemogoče razvozlati. S tem pa tudi, kdo je v zadnjih letih največ pridobil.

Bi se pa veliki dobički odrazili v rasti EBITDA marže. Ta pomeni razmerje med dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in čistimi prihodki od prodaje. Kot kažejo podatki, objavljeni v hrvaških medijih, je imel Konzum v 2019 7,27-odstotno EBITDA maržo, v 2023 pa 7,86-odstotno, Spar v 2019 6,24-odstotno, v 2023 7,56-odstotno. Lidl je imel na Hrvaškem leta 2019 10,14-odstotno maržo, v 2023 9,83-odstotno. To nakazuje, da razlika, ki ostane trgovcem, v 2023 ni bila pomembno drugačna kot v 2019.

Ali se je hrvaški bojkot odrazil na prodaji pri nas?

Ob hrvaškem bojkotu konec precejšnjega tedna so tamkajšnji mediji poročali, da so se številni po nakupih odpravili čez mejo, o čemer so pričale tudi številne fotografije registrskih tablic pred slovenskimi trgovinami.

Vendar glede na podatke Finančne uprave RS (Furs) ni mogoče reči, da so zaradi bojkota trgovin pri sosedih več prodali trgovci na slovenski strani. Vsaj ne v povprečju. Na dan bojkota, 24. januarja, so namreč v Sloveniji trgovci z živili, pijačami in tobačnimi izdelki izdali 1.022.150 računov v skupnem znesku 20.687.097 evrov. Številke so v primerjavi s petkom prej, ko ni bilo bojkota trgovin na Hrvaškem, manjše. Živilski trgovci pri nas so namreč 17. januarja izdali 1.038.491 računov v skupnem znesku 22.120.728 evrov.

Morebitno podaljšanje bojkota hrvaških trgovcev v soboto, ko se ljudje bolj odpravljajo v trgovine in tudi opravljajo večje nakupe, se po podatkih sodeč ni zgodilo. Kot so nam posredovali iz Fursa, so 25. januarja živilski trgovci v Sloveniji izdali 1.015.132 računov v skupnem znesku 22.726.580 evrov. Soboto prej, torej, 18. januarja, pa so izdali 1.028.434 računov v skupnem znesku 24.183.961 evrov.

Eden od razlogov, zakaj je bilo 17. in 18. januarja več nakupov kot teden pozneje, je lahko tudi v tem, da mnoga podjetja pri nas plače izplačujejo 15. v mesecu.

Furs sicer ločenih podatkov po regijah, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, ali so več prodali v obmejnih trgovinah, nima, saj se kot mesto izdaje računa praviloma beleži sedež podjetja in ne lokacija poslovalnice.

Kakšne marže imajo slovenski trgovci?

Po uspehu hrvaške akcije, kjer so nekatere trgovine že začele zniževati cene določenih izdelkov, so se posamezni pozivi k bojkotu začeli deliti tudi pri nas. V primerjavi z letom 2019 so se cene hrane v košarici življenjskih potrebščin pa so se dvignile za 37 odstotkov, medtem ko je povprečna neto plača v tem času zrasla s 1.133,5 evra na 1.610,9 evra, kolikor je znašala konec lanskega novembra. Rast je bila 42-odstotna.

In kakšne marže imajo trgovci v Sloveniji? Pri nas je Lidl v 2019 posloval s šestodstotno, v 2023 s 6,4-odstotno EBITDA maržo, Spar pa v 2019 s 7,1-odstotno in v 2023 s 6,8-odstotno EBITDA maržo.

Sramežljivi pozivi pri nas

V Sloveniji so se pojavili pozivi k bojkotu posameznih trgovin v tem tednu, vendar gre v večini primerov za samostojne pozive, ki se pojavljajo predvsem na družbenem omrežju TikTok. Profil “bojkotslovenija” ima 450 članov, profil “bojkot.trgovin.slovenija” pa 22 sledilcev.

Nekaj objav je tudi na družbenem omrežju Facebook, ki jih je delilo in všečkalo večje število ljudi, vendar za zdaj za pozivom ne stoji neka organizirana skupina, pozivi pa še niso dosegli širšega kroga potrošnikov. Skupina “Bojkot Slovenija” ima 194 sledilcev.

Slovenski bojkot trgovin je sodeč po objavah razdeljen po dnevih za različne trgovce. Mercator, Tuš in Spar naj bi bojkotirali od 27. januarja do 2. februarja, od 3. do 9. februarja napovedujejo bojkot Hoferja, Eurospina in Lidla.

V Zvezi potrošnikov Slovenije sicer pravijo, da so bojkoti legitimen in glasen odraz nezadovoljstva. “Bojkotiranje nepotrebnih nakupov lahko trgovcem na drobno pošlje močno sporočilo o pomenu cenovne dostopnosti in poštenih cen,” so zapisali v odzivu za MMC.

V Sparu v zadnjih dneh ne opažajo manjšega obiska trgovin. “Naše trgovine po Sloveniji vsak dan obišče približno 200.000 kupcev in ne opažamo, da bi se v zadnjih dneh to spremenilo,” odgovarjajo.

Pozivi tudi drugod po regiji

Pozivi k bojkotu so se pojavili tudi v Bosni in Hercegovini in danes pozvali k množičnemu bojkotu vseh trgovin, lokalov, restavracij in bencinskih servisov.

“S tem se kaže nezadovoljstvo zaradi rasti cen hrane in energentov, medtem ko so plače državljanov ostale nizke. En dan bojkota lahko pošlje močno sporočilo ,” je zapisano v enem od sporočil, ki se je množično delilo po družbenih omrežjih, piše N1 Bosna.

Pobuda za bojkot se je pojavila še v Črni gori, kjer jo je na družbenem omrežju v nedeljo zvečer podprl tudi premier Milojko Spajić. Temu je sledil poziv organizacije Alternativa Gora, ki je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta potrošnike zaradi visokih cen pozvala, naj danes bojkotirajo trgovine.