Trenja zaradi nove ogljične dajatve, ki bo dražila ogrevanje in vožnjo

Evropska unija je v okviru tako imenovanega zelenega dogovora sprejela pravno zavezujoč cilj ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov znotraj Evropske unije (EU) do leta 2050. To pomeni, da bi do tega leta morali doseči uravnoteženost med izpusti toplogrednih plinov in ponori teh plinov. Dodatno so članice v letu 2023 sprejele vmesni cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Ključni instrument za doseganje teh ciljev je shema trgovanja z emisijskimi kuponi, ki že zdaj velja za industrijo, proizvodnjo elektrike, letalski in ladijski promet. Več kot 10 tisoč elektrarn in industrijskih obratov po EU mora za vsako tono izpustov ogljikovega dioksida kupovati emisijske kupone.

V Sloveniji pa se le malo govori o tem, da se bo shema kupovanja kuponov za emisije z letom 2027 razširila. Takrat bo začel delovati nov, ločen sistem trgovanja z emisijami (ETS2) za zgradbe (denimo na ogrevanje s fosilnimi gorivi) in cestni promet. Evropski sistem določanja cen ogljika se tako tokrat prvič širi neposredno na končne potrošnike.

Več emisij, dražji kuponi

Prihajajoča shema ETS2 ima podobno idejo kot obstoječ sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. Z uvedbo cene ogljika želi EU spremeniti vedenje porabnikov, zmanjšati motivacijo za uporabo ogljičnih virov in spodbuditi zelene inovacije v cestnem prometu in stavbah.

Shema predvideva, da bodo emisijske kupone oziroma “pravice do emisije ogljika” kupovali trgovci oziroma dobavitelji fosilnih goriv za cestni promet in ogrevanje stavb, ki so morali do začetka tega leta pridobiti posebna dovoljenja.

V Sloveniji gre za okoli 30 podjetij, med njimi naftne trgovce Petrol, Mol & Ina, plinske dobavitelje Gen-I, Butan plin, Energetika Ljubljana in druge (vsa so navedena na tej povezavi). Ta podjetja bodo morala že letos prvič poročati o emisijah, trgovanje in zaračunavanje emisij pa se bo predvidoma začelo čez dve leti. Do konca maja 2028 bodo morala podjetja prvič predložiti plačane kupone.

EU bo za leto 2027 izdala dobro milijardo kuponov, ki jih bodo države članice prodale na dražbi ali na sekundarnem trgu, da bodo dobavitelji pokrili svoje letne emisije. Število pravic na dražbi, omejeno v skladu s podnebnimi cilji EU, se bo nato vsako leto linearno zmanjšalo za več kot pet odstotkov, da bi do leta 2030 dosegli načrtovano zmanjšanje emisij. Če se te ne bodo zmanjševale z enakim tempom kot število kuponov, se bo cena kuponov povečevala.

Direktiva o ETS2 shemi sicer predvideva, da se lahko izvajanje sheme zamakne v leto 2028, a le, če bodo cene zemeljskega plina in pogonskih goriv na ravni iz začetka leta 2022 (torej po začetku vojne v Ukrajini), kar pa je malo verjetno. Takrat so namreč cene plina in goriv močno poskočile.

Slovenija sprva upala na izjemo

Slovenski potrošniki že plačujemo okoljsko dajatev zaradi emisij ogljikovega dioksida (na primer, odjemalci zemeljskega plina za ogrevanje plačujejo 0,7 evrskega centa na kilovatno uro), zato se je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, sprva nadejalo izjeme, ki bi jo naša država lahko uveljavljala do leta 2030.

A na ministrstvu zdaj pravijo, da so se skozi razpravo z Evropsko komisijo odločili, da te izjeme ne uveljavijo. Kot so nam pojasnili, bi ne glede na izjemo še vedno veljale številne obveznosti iz naslova nove sheme trgovanja z izpusti. Kot so dodali, bosta izjemo uveljavljala zgolj Irska in Luksemburg.

Sistem ETS2 torej tudi k nam prihaja z letom 2027 (če ne bo zamika na ravni EU), a pravna podlaga za zdaj še ni sprejeta. Podnebni zakon, s katerim naj bi direktivo o ETS2 prenesli v nacionalni pravni red, namreč še ni bil sprejet na vladi.

Dvig cen goriva in ogrevanja

Čeprav bodo novo dajatev plačevali trgovci oziroma dobavitelji, pa je pričakovati, da jo bodo prenesli na končne uporabnike, to pa pomeni dražjo vožnjo za tiste, ki imajo avtomobile na dizel in bencin, ter dražje ogrevanje za tiste, ki imajo peči na zemeljski plin, kurilno olje in druga fosilna goriva.

V prvih treh letih delovanja sistema (do vključno 2029) velja okvirna zgornja meja za ceno kuponov pri 45 evrih na tono emisij v stalnih cenah. Pri taki ceni kuponov naj bi se liter goriva in kurilnega olja podražil za med 10 in 20 centov. V primeru, da bi šle cene kuponov višje, bo imela komisija med drugim možnost, da na trg sprosti 20 milijonov dodatnih emisijskih kuponov in s tem zniža cene.

V začetku tega meseca objavljena napoved Bloomberga pa kaže, da bi se lahko cene ogljika že leta 2030 povzpele na 149 evrov na tono, kar bi pomenilo precej znatnejše podražitve. Bloomberg napoveduje, da bi se lahko računi za cestni promet povečali za 22 do 27 odstotkov, stroški ogrevanja stanovanj pa za 31 do 41 odstotkov.

Tudi nemška okoljevarstvena organizacija Agora Energiewende navaja ocene, da bi lahko cene kuponov do leta 2030 dosegle od 100 do 200 evrov na tono emisij. Vsakih deset evrov stroška kupona pa pri gorivu pomeni zvišanje cene za dva centa, kaže spodnja grafika, ki jo je objavila organizacija.

Emma Coker, vodja analiz evropske okoljske politike pri Bloombergu, ocenjuje, da bi skok cen kuponov prinesel “kratkoročno bolečino” in večjo motivacijo za prehod na bolj zelene rešitve, po letu 2030 pa padec cen kuponov zaradi širitve dostopnosti toplotnih črpalk in e-vozil.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo nam ta teden niso odgovorili, kaj shema prinaša za slovenske voznike in prebivalce, ki se ogrevajo na plin. Je pa oceno posledic v začetku tega leta objavila Banka Slovenije, ki v letu 2027 pričakuje višje cene motornih goriv in zemeljskega plina.

Kot kaže napoved centralne banke, bosta rast cen energentov in skupna inflacija v letu 2027 zaradi uvedbe sistema ETS2 višji za 3,7 oziroma 0,5 odstotne točke.

Zahteve po zamiku

Te ocene so sprožile odpor proti sistemu v nekaterih članicah EU. Slovaška, Poljska, Češka, Estonija pozivajo k zamiku izvajanja sheme, dodatni čas pa bi izkoristile za iskanje rešitev za zmanjšanje bremen, ki v tem primeru padejo neposredno na evropska gospodinjstva. Ta pa že danes za energente plačujejo več kot pred vojno v Ukrajini; za zemeljski plin več kot dvakrat toliko kot je bilo dolgoletno povprečje pred vojno, podobno tudi za elektriko.

Francija je ta teden na srečanju ministrov za energetiko v Bruslju pozvala k reviziji cenovnega mehanizma, s katerim bi oblikovali cenovni koridor (torej minimum in maksimum) za kupone v novi shemi. Francoska ministrica Agnes Pannier-Runacher je kot razlog navedla željo po povečanju predvidljivosti in stabilnosti cen.

Po poročanju tujih medijev naj bi francosko vlado skrbelo, da bi visoke in nestanovitne cene ogljika ob začetku delovanja nove sheme lahko sprožile nasprotovanje potrošnikov in podjetij. Spomnimo, da je obsežne in nasilne proteste tako imenovanih rumenih jopičev v Franciji v letu 2018 sprožil prav načrt vlade, da dvigne okoljski davek na gorivo.

Zagovorniki sheme na drugi strani opozarjajo, da bi bila cena neukrepanja še veliko večja obremenitev kot jo prinaša nova shema. Nemška koalicija v nastajanju je prav ta teden v okviru koalicijskih pogajanj o poglavju energetike soglasno podprla shemo ETS2, pri čemer je treba dodati, da Nemčija že ima nacionalno shemo zaračunavanja cene ogljika, ki jo bo z letom 2027 zamenjala evropska.

Kakšno je stališče slovenske vlade, ni znano. Kot rečeno, se o tej shemi praktično ne govori, na ministrstvu Bojana Kumra pa nam ta teden na vprašanja o predvidenih učinkih sheme niso odgovorili.

Odločale bodo velike države

Nemška okoljska organizacija Agora Energiewende ugotavlja, da se emisije na evropski ravni v zadnjih letih kljub pospešku razogljičenju in obstoječim shemam v nekaterih državah (denimo Nemčiji) niso bistveno zmanjšale. Prav zmanjšanje emisij je ključno za vzdrževanje zmerne cene kuponov: če se ne bodo ustrezno zmanjševale, bo povpraševanje po kuponih večje, s tem pa bo rasla tudi cena.

Po oceni Agora Energiewende bo za uspeh sheme ETS2 in vzdrževanje cene ključno ukrepanje petih držav članic EU – Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Španije –, ki ustvarijo približno 70 odstotkov emisij EU v segmentih prevoza in ogrevanja. Nemčija sama ustvari 24 odstotkov emisij v dotičnih sektorjih, ima pa 19 odstotkov prebivalstva EU.

“Prihodnja cena ogljika bo v veliki meri odvisna od tega, kako hitro bodo te države zmanjšale svoje emisije, pri čemer bo pomembno vlogo igral cestni promet,” menijo v Agora Energiewende in še, da je treba z izdatnimi podporami čim bolj zmanjšati emisije do 2027. Pri tem pa ni nujno, da bodo subvencije dovolj. Obstaja bojazen pred ozkimi grli pri infrastrukturi, predvsem električnem omrežju, ki že zdaj marsikje ne dohaja tempa zelenega prehoda.

Uspeh sheme ETS2 je v veliki meri odvisen od ukrepanja petih držav, ki ustvarijo skupaj 70 odstotkov emisij v segmentih prevoza in ogrevanja, pravijo v Agora Energiewende.

Vprašanje učinka na cene

Slovenija je med državami, ki jih bo nova shema verjetno sorazmerno bolj prizadela. Cena ogljika v shemi bo sicer enaka za vse Evropejce, učinek pa bo precej različen glede na raven dohodka državljanov – v revnejših državah bo ta sorazmerno večji kot v bogatejših –, delež uporabe osebnih avtomobilov ali prevladujoč vir ogrevanja, našteva Agora Energiewende.

Če pogledamo promet, je Slovenija že danes država z največjim deležem izdatkov za prevoz v celotnih izdatkih gospodinjstev v EU (spodaj grafika s podatki Eurostata), ima velik delež podeželskega prebivalstva in stopnje motorizacije (števila osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev). Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so pred časom prav sektor prometa poimenovali “rak rana” naše družbe, z razlago, da tu emisije najslabše obvladujemo.

Kar se tiče ogrevanja, pa se okoli tretjina gospodinjstev ogreva na zemeljski plin, utekočinjen naftni plin ali kurilno olje, kažejo podatki statističnega urada za leto 2023 (spodnja grafika). Medtem na gospodinjstva, ki se ogrevajo z drvmi, daljinskim ogrevanjem ali električno energijo, sistem ETS2 ne bo vplival.

Prav zaradi prihajajoče sheme ETS2 je sicer Slovenija z letom 2023 prepovedala vgradnjo kotlov na kurilno olje za ogrevanje gospodinjstva, letos pa še vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin.

Subvencijski sklad

Da bi ublažila posledice za potrošnike, je Evropska komisija ustanovila socialni podnebni sklad, v katerega se bodo stekali prihodki od prodaje kuponov za ETS2, denar pa bo nato porabljen za naložbe v energetsko učinkovitost in prenovo stavb, čisto ogrevanje in hlajenje, obnovljive vire energije, e-mobilnost.

Od tu naj bi se financirale podpore najbolj ranljivim odjemalcem v EU. V sklad naj bi se z leti steklo 86 milijard evrov (nekaj tudi iz nacionalnih virov), Sloveniji pa je v začetni fazi na voljo 477 milijonov evrov.

POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”