Spremembe v osnutku zakona: podnebno nevtralnost bo treba doseči pet let prej
Posodobljeni osnutek predloga podnebnega zakona je skrajni rok, ko moramo v Sloveniji doseči podnebno nevtralnost, z leta 2050 premaknil na 2045. Ob tem v novem osnutku ni več govora o ukinitvi spodbud za fosilna goriva, je pa mesto našla uvedba nove dajatve na zasebne lete.
V posodobljenem osnutku iz sredine julija ob pospešitvi časovnice doseganja podnebne nevtralnosti z 2050 na 2045 v besedilu ni več določbe o ukinitvi spodbud za fosilna goriva. Obenem pa je predvidena uvedba dajatve na zasebne lete. Nekaj novosti je tudi v zadnjem osnutku posodobljenega NEPN.
Osnutek predloga podnebnega zakona, ki bo zakoličil pot Slovenije do doseganja podnebne nevtralnosti, je bil prvič objavljen oktobra lani, ko se je začela tudi javna obravnava. Sredi julija je bil osnutek posodobljen na podlagi prejetih pripomb iz javne obravnave ter glede na zadnje spremembe zakonodaje EU.
Osnutek predloga pred medresorskim usklajevanjem po zagotovilih ministrstva za okolje, podnebje in energijo večinoma ohranja ravnotežje med izvedljivostjo in ambicioznostjo ciljev iz prvotnega osnutka, poroča STA. Po novem pa določa doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2045, torej pet let prej, kot je predvideval prvotni predlog. Postavlja tudi pravno podlago za uresničitev tega cilja.
Največ sprememb v zakonu je po navedbah ministrstva v poglavju o trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU, pri čemer gre večinoma za uskladitev z zakonodajnimi novostmi na ravni EU. Nekaj sprememb je tudi zaradi lažjega izvajanja.
Ukinitve spodbud za fosilna goriva ni več, po novem dajatve za lete z zasebnimi letali
Dve odmevnejši vsebinski spremembi sta, da zadnji osnutek predloga ne vsebuje več določb o ukinitvi spodbud za fosilna goriva. Druga novost je uvedba dajatve na zasebne lete z letali z manj kot 20 sedeži. Lastnik zrakoplova naj bi tako moral plačati enkratno podnebno dajatev v višini 250 evrov na osebo na opravljen vzlet ali pristanek na območju Slovenije. Predvideno je sicer kar nekaj izjem.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo predlog pripravljen za sprejem na vladi jeseni, tako da bi bil v DZ lahko sprejet v začetku leta 2025, še piše STA.
Spremembe tudi v NEPN
Hkrati pa potekajo še zadnji postopki za posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki določa ambicioznejše ukrepe in cilje Slovenije, kot jih na področjih razogljičenja raznih sektorjev in energetske učinkovitosti do 2030 predvideva veljavni načrt.
Po medresorskem usklajevanju in zadnjem krogu javnega posvetovanja je bila objavljena peta različica osnutka posodobljenega NEPN, so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Najnovejša različica vključuje več manjših sprememb glede časovnice izvedbe določenih aktivnosti, pristojnosti resorjev, ter nekatere redakcijske spremembe.
Osrednji cilji in ambicije na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, deleža obnovljivih virov ter učinkovite rabe energije sicer ostajajo enaki glede na predhodno junijsko različico.
Med bistvenimi spremembami v novi različici je zamik časovnice uvedbe namenske narave dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 na leto 2026, zamika se tudi časovnica odpravljanja spodbud za fosilna goriva. Po novem bo tako “država preučila morebitno odpravo vračil trošarine za industrijsko-komercialni namen in za komercialni prevoz do leta 2026, s ciljem optimalne ukinitve najkasneje leta 2030”.
Pred sprejemom posodobljenega NEPN je treba zaključiti še celovito presojo vplivov na okolje, kar na ministrstvu pričakujejo v drugi polovici septembra. Sledil bo sprejem na vladi, ki bo dokument nato poslala Evropski komisiji. Rok za posredovanje Bruslju se je sicer iztekel konec junija, a ga je večina članic EU zamudila.
