Druga priložnost za slovensko podjetje, ki so ga Švicarji odpisali

Ko je pred dobrim mesecem dni podjetje Landis+Gyr presenetilo s sporočilom, da slovensko hčerinsko podjetje Landis+Gyr EV Solutions, nekdanji Etrel, ki izdeluje električne polnilnice, pošilja v likvidacijo, so zaposleni poročali, da jih je poteza delodajalca šokirala.

“Še 12 ur nazaj je bilo vse v najlepšem redu, danes pa tole,” je takrat zapisal uporabnik na družbenem omrežju Reddit.

A sledil je preobrat. Podjetje je sicer res šlo v likvidacijo, kazalo je, da bo delo izgubilo 180 zaposlenih, nato pa je prejšnji teden KD Group sporočil, da od Švicarjev kupuje podjetje, ki bo tako poslovalo naprej.

Zgodilo se je čez noč

Direktor podjetja, ki se je zdaj ponovno preimenovalo v Etrel, je postal Lovrenc Švegl. Ta je bil prej v Landis+Gyr EV Solutions zaposlen kot manager, odgovoren za izvajanje strategije.

Februarska odločitev Švicarjev je bila za vse zaposlene, ki so se le malo pred tem preselili v nove prostore na obrobju Škofljice, velik šok, pravi. “Zgodilo se je praktično čez noč. Ob sedmih zjutraj, pred prihodom v službo, smo dobili elektronsko pošto lastnika. V podjetju je vladalo stanje panike, negotovosti. Prišli so predstavniki lastnika in naredili sestanek za zaposlene o tem, kaj, zakaj, kako, kaj to pomeni,” razlaga.

“To je bil velik šok za ljudi. Morate vedeti, da so pri nas še vedno zaposleni ljudje, ki so bili peti ali sedmi zaposleni v Etrelu (predhodnik Landis+Gyr EV Solutions, op. p.). To so ljudje, ki so rasli s podjetjem. Ne vidite pogosto, da se odrasel moški dejansko joka, pa ne zato, ker bi izgubil službo, ampak zato, ker je dejansko verjel v nekaj, z veseljem opravljal delo, kar pa mu je bilo čez noč odvzeto.”

Dve leti v rdečem

Kot smo pisali, pa poslovni izkazi kažejo, da so se izgube kopičile že nekaj let. V poslovnem letu 2022, ki se je končalo marca 2023, je podjetje prvič pristalo v rdečem. Ob 17 milijonih evrov prihodkov je ustvarilo trimilijonsko izgubo. Ta se je v naslednjem letu dni, torej do marca 2024, dodatno poglobila na devet milijonov evrov. Podjetje je imelo poleg tega konec marca lani 15,4 milijona evrov finančnih obveznosti do lastnika.

V letnem poročilu za poslovno leto 2023 je zato že navedeno opozorilo revizorja, da “obstaja pomembna negotovost, ki lahko vzbudi bistveni dvom o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje”.

Tekoče poslovno leto se končuje s tem mesecem. Izkazov sicer še ni, Švegl pa pričakuje upad prodaje, saj podjetje mesec dni ni delalo, ter še tretje leto zapored tudi izgubo.

Izgubili fokus

Na vprašanje, kaj se je v zadnjih letih zgodilo s podjetjem, ki je imelo do prodaje Švicarjem leta 2021 sicer precej manjši obseg prodaje, a dobiček, nato pa zapadlo globoko v rdeče, Švegl odgovarja, da je razlogov več. Kot najpomembnejšega izpostavi, da nekateri projekti niso bili najbolje izpeljani in niso dali želenih rezultatov. 

Etrel je začel s klasičnimi polnilnicami za počasno polnjenje z izmeničnim (AC) tokom, lani pa so povečali tudi vlaganja v hitre polnilnice (DC). Nekateri so to širitev izdelčnega portfelja videli kot napako, saj so videli tveganje, da se zmanjša fokus v osrednjem, AC segmentu, v katerem je Etrel dober.

“Izkazi kažejo, da se je prodaja podjetja zadnja leta povečevala, hkrati pa se je povečevala izguba. Ta je bila rezultat nekaterih zgrešenih investicij, zaposlovanja na napačnih delovnih mestih, izgube učinkovitosti in agilnosti,” je v pogovoru za Forbes Slovenija pojasnil Švegl.

“S tem, ko je Etrel postal del sistema Landis+Gyr, je prišlo do kupa sprememb v procesih zaradi integracije v skupino. To je upočasnilo poslovne procese, terjalo več odobritev na posameznih nivojih, vse skupaj pa za sabo potegne tudi določene stroške,” nam je še povedal sogovornik. Spodnji graf kaže hitro rast števila zaposlenih po tem, ko so leta 2021 v lastništvo vstopili Švicarji.

Rešitev, ki ustreza vsem

Po tem, ko je lastnik februarja napovedal likvidacijo in se je postopek tudi začel, je večina delavcev ostala doma. Mesec dni kasneje, ko je že kazalo, da bodo ostali brez dela, pa je v zgodbo vstopil KD Group.

“Sam sem zaradi svojega položaja zelo zgodaj izvedel. Ker je Landis+Gyr borzna družba, pa je veljala visoka stopnja zaupnosti. Do dneva podpisa pogodbe zaposleni niso vedeli, da se kaj dogaja, še manj, kdo je kupec,” pravi Švegl. 

Na dan podpisa pogodbe med KD Group in Švicarji so nato sklicali sestanek z vsemi 180 zaposlenimi in jim prenesli spodbudno novico. “Predstavniki uprave KD Group so prišli na lokacijo in v nagovoru zaposlenim pojasnili naložbo ter tudi načrte s podjetjem. Ljudje so jih sprejeli z odprtimi rokami. Najprej zato, ker je bilo podjetje rešeno, a tudi zato, ker KD Group ne vstopa kot strateški investitor, ki bi nam govoril, katere izdelke moramo delati in na katere prodajne trge moramo ciljati. Zagotovili so nam določeno stopnjo avtonomije. Hkrati pa tudi finančno podporo in seveda nadzor nad poslovanjem podjetja, dokler to ne postane spet dobičkonosno.”

V KD Group višine kupnine in drugih podrobnosti prodaje ne razkrivajo. Kot nam je povedal glavni izvršni direktor Gregor Sluga, pa pričakujejo, da bo Etrel takoj začel z aktivnostmi za izboljšanje poslovanja in v najkrajšem možnem času posloval pozitivno. “Pri pripravi in izvedbi načrta izboljšanja poslovanja bo KD Group družbi nudil vso podporo, saj smo prepričani, da družba ima potencial na področju e-mobilnosti, ki v tem času predstavlja pomemben prehod v trajnostno poslovanje,” je v pisnem odgovoru na vprašanja Forbesa Slovenija navedel Sluga.

Taka rešitev je gotovo ugodnejša tudi za Landis+Gyr, ki je ob napovedi likvidacije delničarjem sporočil, da naj bi prestrukturiranje divizije električne mobilnosti skupino letos stalo med 10 in 15 milijonov evrov. Vsaj del te izgube so zdaj verjetno pokrili s kupnino.

Ne takoj s polno paro, a prepričani o preobratu

Zaposleni so zdaj nazaj na delovnem mestu, Švegl pravi, da jih je skupaj še vedno okoli 180. Poleg spremembe v vodstvu podjetja zdaj reorganizirajo tudi podrejene ekipe in delovna mesta ter delajo na ponovni vzpostavitvi proizvodnje, kar pa ni tako enostaven proces. Trenutno na primer ne morejo proizvajati stenskih hišnih polnilnic, saj je te zanje proizvajala grška tovarna Landis+Gyr; zdaj so odkupili proizvodno linijo, a računajo, da bodo polnilnice spet izdelovali čez pol leta. Kot pravi Švegl, bo tako minilo “še nekaj časa” preden bodo v Etrelu ponovno delali s polno paro.

Primarni cilj novega lastnika in vodstva podjetja s Šveglom na čelu je optimizirati obstoječo strukturo in narediti podjetje spet dobičkonosno, kot je bilo pred švicarskim prevzemom. “Eden od razlogov, zakaj so Švicarji prevzeli Etrel, je bil, da je bil to eden redkih proizvajalcev polnilne infrastrukture, ki je bil takrat dobičkonosen,” pravi Švegl. 

Po izstopu iz skupine Landis+Gyr, ki je prisotna praktično po vsem svetu, se bo podjetje spet osredotočilo na evropski trg. “Tu smo v preteklosti že bili najboljši. Še naprej pa prodajamo tudi nekaterim strankam od drugod, denimo iz Dubaja, Združenih arabskih emiratov,” pravi Švegl. 

S prevzemom je zagotovljeno tudi nadaljevanje poslovnih razmerij s strankami. Kot smo pisali, podjetje pokriva skoraj tri četrtine trga javnih polnilnic za električna vozila pri nas, med drugim je skrbelo za polnilno mrežo Petrola, Elektro Ljubljana in Porscheja oziroma Moona. “Vse pogodbene obveznosti, garancijski in servisni zahtevki ostajajo. Z nekaterimi strankami smo že v pogovorih za nova naročila, za nove projekte. Lahko rečem, da je bil tudi odziv s strani strank zelo pozitiven,” pove sogovornik.

“Preobrat je možen in realen”

V prihodnjih mesecih bo vodstvo skupaj z lastnikom določilo, kakšne naložbe bodo potrebne, da številke v prihodnjih letih vrnejo v zeleno. “V prvem letu verjetno dobička še ne bo, saj moramo izvesti prestrukturiranje, kar prinese dodatne stroške in terja čas. Prav tako bo še nekaj časa trajalo, preden bomo ponovno delali s polno paro. Vsi pa se strinjamo, da je preobrat možen in realen v nekaj letih,” napoveduje Švegl.

Švicarski lastnik je v izjavi o začetku likvidacije svojo odločitev pojasnil z navedbami, da je “zaradi znatnih sprememb regulativnih in tržnih pogojev ter konkurenčnega pritiska na trgu polnjenja električnih vozil zelo malo verjetno, da bo ta segment v bližnji prihodnosti dosegel ciljne stopnje rasti in bil dobičkonosen”.

Švegl pa pravi, da verjame, da je trenutni upad števila prodanih električnih vozil v Evropi pričakovan glede na položaj na krivulji adopcije. Prepričan je, da se bo industrija električnih vozil pobrala in da sledi masovna adopcija. “Imeli smo prvi val s Teslo, ki se je zgodil dve, tri leta nazaj, potem obdobje stagnacije in padanja, zdaj pa tudi zaradi določenih sprememb v zakonodajnem okviru avtomobilske industrije pričakujemo, da se bo elektromobilnost, z njo pa tudi industrija polnilne infrastrukture, znova okrepila,” sklene.