Zapečatili pošiljko za v vesolje in zbrali pol milijona za obrat v Prekmurju

Podjetje Genesis Sustainable Future, ki je bilo registrirano na Madžarskem, zdaj pa ima sedež v Hongkongu, bo prihodnje leto v vesolje poslalo svoj nanosatelit MayaSat-1, na katerem bo okoli tisoč bioloških vzorcev. Podjetje je ustanovil Madžar Bence Mátyás, operativna direktorica pa je Slovenka Petra Knaus, po izobrazbi biokemična inženirka.

Nanosatelit bo del kapsule nemškega podjetja The Exploration Company, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta z izstrelišča Vandenberg v Kaliforniji poletela v vesolje na krovu SpaceXove rakete Falcon 9. Imela bo 300 kilogramov tovora.

V nizki orbiti Zemlje, okoli 800 kilometrov nad površjem, se bo kapsula z nanosatelitom MayaSat-1, v katerem je prostora za 980 bioloških vzorcev, ločila od rakete in trikrat obkrožila naš planet. Po treh urah poleta se bo vrnila na Zemljo in s pomočjo padala pristala nekje v Tihem oceanu.

Biološki inkubator

Raziskovalni satelit MayaSat-1, ki ga je razvila ekipa Genesis SFL, bo deloval kot biološki inkubator. Med poletom bo ohranjal ustrezno temperaturo in tlak.

Namen misije je šokirati celice, je za Forbes Slovenija pojasnila Knaus. “To lahko privede do velikih odkritij: od identifikacije biomarkerjev do genetskih mutacij. Napovedali bomo tudi, kako se bodo določene rastlinske vrste odzvale na vse večje podnebne spremembe. Tako bomo lahko že zdaj prilagodili pridelke in izbrali tiste vrste, ki bodo odporne čez deset ali dvajset let.”

Vzorci bodo po besedah Benceja Mátyása po vrnitvi na Zemljo lastnikom na voljo za nadaljnje raziskave.

In the heart of Budapest, we are working with the ORION and @Genoplant teams to develop a fully autonomous vertical farm for long-term space missions. The project, called Colonizational Plants, will send thousands of seeds into orbit aboard MayaSat-1 as part of Mission Possible… pic.twitter.com/NYdSr1UEN8

— Bence Mátyás (@MarsDoktor) September 5, 2024

Del tovora iz Slovenije

Madžarsko podjetje bo v vesolje poslalo 300 svojih vzorcev, kot so človeški DNK, različni vzorci rastlin, semen in delov listov, zdaj pa so našli tudi partnerje, ki so zapolnili preostalih 680 mest.

Zadnja mesta sta zapolnila fundacija ORION Space Generation Foundation s sedežem v mestu Balatonfüred ob Blatnem jezeru in njegova raziskovalna vertikalna farma iz Budimpešte. Organizacija, ki se ukvarja s promocijo vesoljske znanosti, bo v orbito poslala “na tisoče” domačih semen. Ta bodo po misiji uporabljena za pogozdovanje, izobraževalne parke in podobno.

Misiji, ki so jo pri The Exploration Company poimenovali Misija mogoče (angleško Mission Possible), so se z biološkimi poskusi pridružile tudi nekatere slovenske ustanove.

Ena od njih je center odličnosti InnoRenew CoE iz Izole, ki se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje. V vesolje bodo poslali glivični biofilm in preučevali vpliv vesoljskih razmer na materiale.

“Za sodelovanje pri projektu smo se odločili, ker je to edinstvena priložnost za raziskovanje učinkov mikrogravitacije in višjih ravni sevanja zaradi izpostavljenosti vesoljskim razmeram,“ je v uradni izjavi za javnost povedala vodja projekta Anna Sandak.

Univerza v Ljubljani bo po navedbah podjetja v orbito poslala različne morske alge za nadaljnje genetske analize, občina Tišina pa mestni grb in lokalna semena, so nam povedali v Genesis SFL.

Posebnost odprave je, kot pravi Mátyás, da se bodo vzorci vrnili.

V gradnjo lastnega plovila

Madžarsko podjetje pa načrtuje, da bi za nadaljnje misije razvilo lastno malo vesoljsko plovilo za komercialne polete. Da bi torej storitve, ki jih zdaj nudi The Exploration Company s trženjem kapsule Nyx, v prihodnje zagotavljali sami.

Zemljišče že imajo, do zdaj pa so zbrali tudi okoli 600 tisoč evrov kapitala za gradnjo objekta za sestavljanje malih vesoljskih plovil. Kot pravijo, jih je podprlo več kot 20 posameznikov in malih podjetij.

“Zagotavljali bomo cenovno najugodnejše programe za postavitev majhnih satelitov in skupinske raziskovalne misije po vsem svetu,” je svoje optimistične načrte razkril Mátyás, ki ocenjuje, da za gradnjo objekta in postavitev studia za delo z aluminijem, ki je primeren za vesolje, potrebujejo še 700 tisoč evrov. Kot je dejal, danes pošiljanje tovora, težkega en ali 50 kilogramov, v vesolje stane okoli 300 tisoč dolarjev (okoli tisoč evrov) plus zavarovanje, če se odločimo za komercialni polet, denimo prek SpaceXa.

To še vedno otežuje izstrelitev nanosatelitov za večino majhnih in srednje velikih podjetij ter raziskovalnih skupin. “Spremenili bomo ta vzorec in si prizadevali, da v prihodnjih letih znižamo stroške vsaj za tretjino,” je o optimističnih načrtih dejal Mátyás. Pri razvoju plovila se povezujejo tudi s slovenskimi podjetji, denimo Orodjarstvom MDM, ki ima sedež v Moravčah, proizvodnjo pa v Kamniku.

Mátyás meni, da je povpraševanja po takih kapacitetah veliko. “Podpirali bomo raziskovalce, univerze in telekomunikacijska podjetja. Poleg telekomunikacij so naše stranke tudi zagonska podjetja, ki si ne morejo privoščiti lastnih misij za svoje raziskovalne projekte,” meni.