V mlada podjetja z vojaško tehnologijo se zliva vse več denarja – kaj razvijajo, kdo vlaga

Napredni droni, hipersonična letala, mikrosateliti ter veliko umetne inteligence in kibernetskih rešitev – start upi vse bolj delujejo tudi na področju obrambnih sistemov.

Medtem ko se je splošna vlagateljska vnema skladov tveganega kapitala v zadnjem obdobju pošteno ohladila, mlada podjetja, ki delujejo na področju obrambne in vojaške industrije, s financiranjem nimajo velikih težav.

Do letošnjega septembra so tovrstni start upi po svetu zbrali že skoraj 2,6 milijarde dolarjev, kar je več kot v celem lanskem letu, kažejo podatki analitikov pri raziskovalnem podjetju S&P Global Market. Širši trg tveganega kapitala, po drugi strani, je še naprej v upadu in bo letos zelo verjetno zabeležil še manj skupnih vložkov kot v letu 2023, ki tudi ni bilo navdušujoče.

Letos so do septembra start upi z vojaškimi tehnologijami po svetu zbrali že skoraj 2,6 milijarde dolarjev, kar je več kot v celem lanskem letu.

V članicah pakta NATO pakta tako deluje več kot 370 podjetij, usmerjenih v razvoj rešitev za obrambo in vojsko ter podkrepljenih s tveganim kapitalom. Skupaj so vredna 161 milijard dolarjev, ocenujejo pri agenciji Dealbook, ki spremlja transakcije v startupovskem ekosistemu.

Največ kapitala se pretaka v ZDA, a vsote so v porastu predvsem v Evropi. Do letošnjega oktobra je 16 podjetij zbralo slabih 500 milijonov evrov. Gre za znesek, ki je dvakrat tolikšen kot lanski, so zapisali pri Pitchbooku.

Vojaška tehnologija ni več tabu

Zanimanje skladov za obrambno tehnologijo je naraslo šele v zadnjih letih. Gre namreč za precej regulirano industrijo, ki od podjetij zahteva velike začetne vložke v opremo, hkrati pa so dobički pogosto odvisni od javnih naročil in posledično politične volje za investicije v obrambo.

Potrebe so poskočile po ruski invaziji v Ukrajini in drugih geopolitičnih trenjih po svetu. Tudi financerji start up skladov, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, imajo danes manj pomislekov glede vlaganja v obrambne tehnologije. Čeprav jih večina nima mandata za neposredno financiranje napadalnega orožja, pa se povečuje njihov apetit po tako imenovanih rešitvah dvojne rabe, torej izdelkih in storitvah, ki so uporabni tako v civilne kot vojaške namene.

Svoje je prispeval tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki zaveznicam pogosto grozi z zmanjšanjem ameriške podpore zvezi NATO. Po poročanju Reutersa je že sama možnost njegove izvolitve prispevala k okrepljenemu financiranju na področju obrambe v Evropi – lani je šlo v ta namen 552 milijard evrov, kar je 16 odstotkov več kot leta 2022, so ocenili pri Stockholmskem inštitutu za mednarodne mirovne raziskave. Letos naj bi se ta vsota še povečala.

Medtem ko so naložbe tveganega kapitala lani v Evropi upadle za 44 odstotkov, so se v obrambno-tehnološke start upe za petino.

In medtem ko so naložbe skladov tveganega kapitala lani globalno upadle, v Evropi za 44 odstotkov na 57 milijard dolarjev, kažejo podatki Pitchbooka, so se vlaganja v obrambno-tehnološke start upe znižala za pol manj, natančneje za 21 odstotkov na okoli dve milijardi dolarjev.

Poleg tega je pomembno tudi, da so potrebe sodobnih obrambnih sistemov precej drugačne kot še pred desetletjem. Poudarek je na elektronskem bojevanju, avtonomnih sistemih in splošni digitalizaciji orožja in opreme. To pa so področja, ki ne zahtevajo nujno visokih vložkov v strojno opremo in kjer imajo manjša, nišna in prilagodljiva podjetja lahko prednost pred velikimi industrijskimi konglomerati.

Kakšne so rešitve

Številni start upi se tako ukvarjajo z razvojem cenejših in bolj učinkovitih dronov. Veliko se dogaja na področju naprednih satelitov in sistemov za zbiranje in analizo podatkov. V ospredju so podjetja, ki razvijajo napredne materiale in “pametni” tekstil, pa tudi nišne kriptografske in kibernetske rešitve.

Nekateri se ukvarjajo s še bolj futurističnimi tehnologijami, kot so hipersonična letala – ta naj bi lahko dosegla petkrat višjo hitrost od hitrosti zvoka – in pa eksoskeletoni; gre za robotiziran oklep, na katerega se lahko po potrebi namesti napredne sisteme za zaznavo okolice in celo orožje.

Nemški Helsing dela orožje bolj smrtonosno

V Evropi je med najbolj izpostavljenimi in finančno podprtimi nemški Helsing. Ustanovljen je bil leta 2021, do danes je ekipi uspelo zbrati kar 770 milijonov evrov, več kot polovico tega zneska v letošnji nabirki. Podjetje je vredno skoraj pet milijard evrov, s tem je tudi eden najbolj vrednih start upov v Evropi. Med ključnimi vlagatelji so ameriški sklad General Catalyst, pa tudi Prima Materia, ki sta ga soustanovila švedski dobavitelj vojaške opreme Saab in Daniel Ek, prvi človek Spotifyja.

Helsing se ukvarja z razvojem programov, ki naredijo orožje bolj učinkovito. Pravijo, da so sposobni analizirati na milijone podatkovnih točk. Te ujamejo senzorji na dronih, letalih, bojnih ladjah ali tankih, algoritmi münchenskega podjetja pa jih sprocesirajo in nato informacije dostavijo človeškim odločevalcem. “Obramba vse bolj postaja programerski izziv,” je za portal Politico povedal soustanovitelj Gundbert Scherf.

Helsing med drugim že sodeluje z Nemci, Britanci, Francozi, od leta 2022 so prisotni tudi v Ukrajini. Vključeni so denimo v projekt nadgradnje lovca Eurofighter in v razvoj panevropskega sistema zračne obrambe. So tudi eden od izvajalcev pri Airbusovem projektu Wingman, kjer se ukvarjajo z izgradnjo drona, ki naj bi deloval v podporo vojaškim lovcem.

Helsing ima velike načrte tudi v baltskih državah, še posebej v Estoniji, kjer imajo svojo podružnico in kjer naj bi v prihodnjih treh letih v raznovrstne obrambne projekte podprli s 70 milijoni evrov.

Nemci prihodkov ne razkrivajo, zaposlujejo pa trenutno prek 300 ljudi.

Finci z naprednimi sateliti, ki delujejo v vseh pogojih

Več start upov se ukvarja z razvojem tako imenovanih mikrosatelitov. Med večjimi na svetu je finski ICEYE, ki je leta 2014 nastal z odcepitvijo oddelka za radijsko tehnologijo univerze Aalto. Podatki, ki jih zajemajo omrežja njihovih satelitov, lahko služijo raznovrstnim namenom – v primeru naravnih nesreč, pri nadzoru pomorskega prometa in tudi v vojaške namene.

Pred nekaj tedni, denimo, je podjetje podpisalo pogodbo z nemškim industrijskim konglomeratom Rheinmetall, in sicer na področju razvoja vojaških sistemov naslednje generacije. Sateliti, ki jih razvijajo Finci, naj bi bili namreč natančnejši od klasičnih satelitov, slike, ki jih pošiljajo, pa so visoke kakovosti ne glede na vremenske pogoje. Ker lahko na ta način uporabniki identificirajo tudi zelo majhne predmete, so priročni pri izvidništvu in prerazporejanju sil na bojnem polju.

ICEYE je do danes zbral 370 milijonov evrov, glede na podatke na spletni strani pa imajo prek 700 zaposlenih.

ZDA: trije primeri

Primerov inovacijskega vrenja je v ZDA pričakovano veliko. Ghost Robotics razvija avtonomni stroj, ki se giblje po štirih ročicah, oziroma robotskega “psa”. Med drugim ga že uporabljajo za varovanje ameriško-mehiške meje. Večinski delež v podjetju je letos za 240 milijonov dolarjev prevzelo še eno podjetje, ki se ukvarja z vojaško tehnologijo, korejski LIG Nex1.

Shield AI je medtem med bolje finančno podprtimi. Lani so prejeli 200 milijonov dolarjev za svojega pilota umetne inteligence, ki za delovanje ne potrebuje globalnih navigacijskih sistemov, ampak prek senzorjev ustvarja zelo natančno sliko trenutnega okolja. Uporabljajo oziroma testirajo jih menda tako nekateri ameriški lovci kot v raznovrstnih dronih.

Najbolj izpostavljen je Anduril Industries. Leta 2017 je podjetje ustanovil Palmer Lucky, sicer tudi inovator na področju navidezne resničnosti in ustanovitelj dobro znanega Oculusa. Anduril razvija programe umetne inteligence, ki upravljajo z različnimi napravami – droni, nadzornimi kamerami, pa tudi podmornicami. Ti lahko različno opremo povežejo v en sistem, s tem pa ustvarja napredno rešitev za nadzor in obrambo kritične infrastrukture ali vojaških baz. Kalifornijsko podjetje je vredno prek 14 milijard dolarjev, leta 2023 je ustvarilo več kot 500 milijonov dolarjev in zaposlujejo 3.500 ljudi.

V akciji stari znanci, a tudi novi skladi

Kdo so najbolj dejavni financerji teh podjetij? To so najpogosteje ameriški skladi tveganega in zasebnega kapitala, ki so zelo aktivni tudi v Evropi. Letos so Američani zagotovili prek 65 odstotkov vsega kapitala za tukajšnje start upe, kar je 18 odstotkov več kot lani, ocenjujejo statistiki pri podjetju Dealroom.

Med večjimi vlagatelji so General Catalyst, Founders Fund, v katerem je eden glavnih odločevalcev tehnološki milijarder Peter Thiel, in Andreessen Horowitz – ta je od leta 2021 opravil 14 investicij v start upe iz obrambne panoge, nazadnje letos poleti, ko je 175 milijonov dolarjev vložil v proizvajalca avtonomnih plovil Saronic.

Andreessen Horowitz je od leta 2021 opravil 14 investicij v start upe iz obrambne panoge.

Če gre v zgornjih primerih za uveljavljene firme, pa predvsem v Evropi vznikajo novi upravljavci skladov, kot so recimo ukrajinski D3 Venture, litvanski Scalewold in londonski Twin Track.

V akciji so tudi organizacije, ki se financirajo z davkoplačevalskim denarjem. Evropski investicijski sklad je pred časom napovedal 175 milijonov evrov težak sklad skladov, ki bo finančno podpiral razvoj tehnologij dvojne rabe, NATO od leta 2022 prav tako vlaga v panožne start upe, za kar imajo na voljo milijardo dolarjev. Številne države medtem vzpostavljajo lastne namenske pospeševalnike in inkubatorje.