Slovensko znanje in oprema pri zgodovinskem poletu človeka proti Luni

Pri prvem poletu posadke proti Luni po letu 1972 bo pomembno vlogo imelo tudi slovensko podjetje Dewesoft. Njihova oprema in programi sodelujejo pred in po vzletu.
Po več kot 50 letih in večkratnih prestavitvah bo ameriška vesoljska agencija Nasa znova poslala človeško posadko proti Luni. Misijo so poimenovali Artemis II, kjer bo pomembno vlogo imelo tudi slovensko znanje.
Pri projektu, kjer bodo s trenutno najmočnejšo raketo Space launch System (SLS) v vesolje ponesli štiri astronavte, sodeluje tudi trboveljski Dewesoft. Njihova strojna in programska oprema bo imela vlogo pri prevozu rakete do ploščadi, na sami izstrelitveni ploščadi in tudi med izstrelitvijo. Nasa bo namreč uporabljala programsko opremo zajema in prikazovanja telemetrijskih podatkov v kontrolni sobi in Dewesoftov merilni sistem Sirius R8R za zajem analognih podatkovnih kanalov.
Raketo, za razvoj katere so pri Nasi odšteli 100 milijard dolarjev, so z goseničarjem prepeljali do ploščadi, za 6,5 kilometra dolgo pot pa so potrebovali kar 12 ur, saj so morali doseči čim manjše tresljaje.
Sodelujejo pri prevozu, izstrelitvi in nato še v zraku
Dewesoftova oprema je tudi na izstrelitveni ploščadi, kjer bodo merili vibracije, temperature, tlake, sile in deformacije materialov, za Forbes Slovenija pojasnjuje Vid Selič, vodja aplikacijske skupine pri Dewesoftu.
Ko se bo raketa enkrat odlepila od Zemlje, začetek izstrelitve je načrtovan ob 0.24, bo njihova programska oprema preko več kot 400 tisoč podatkovnih kanalov, ki vključujejo kritične sisteme in okoljske podatke v sistemu Artemis, dekodirala podatke in jih prikazovala Nasinim inženirjem v kontrolni sobi.
“To služi Nasinim inženirjem, da so lahko prepričani, da vse poteka znotraj nekih nominalnih okvirjev,« dodaja Selič. Iz rakete v zraku bodo pošiljali podatke o sami raketi in njenem letu. »Smer, njena višina, hitrost, poraba goriva, kakšni so tlaki, vibracije, stanje goriva v rezervoarjih in s kakšno hitrostjo se npr. vrtijo turbinske črpalke, ki kriogeni tekočini goriva in oksidanta potiskajo prek injektorjev v zgorevalne komore RS-25 motorjev,” Selič našteva podatke, ki jih bodo s pomočjo Dewesoftovega znanja gledali inženirji v Kennedyjevem vesoljskem centru v Cape Canaveralu na Floridi.
“Programska oprema DewesoftX omogoča obdelavo PCM oziroma IRIG-106 podatkov, njihovo vizualizacijo, diagnostiko ter hitro razumevanje morebitnih anomalij. Ključno je, da podatki niso zgolj zabeleženi, ampak so v realnem času razumljivi in uporabni za inženirje.”
Opremo razvili že pred leti
Opremo za omenjeno misijo so pri Dewesoftu razvili že pred leti, saj je vesoljska industrija zelo občutljiva na morebitna tveganja in dopušča zelo malo oz. praktično nič anomalij. “Zasleduje se, da so sistemi predvsem preverjeni in zanesljivi. Naša naloga je, da že od začetka projekta zagotovimo natančno in robustno opremo, saj so okoljski vplivi pri sami izstrelitvi zelo izraziti – močne vibracije, velik razpon temperatur, zelo visoki tlaki in navsezadnje izredno intenzivna akustična obremenitev v čisto prvi fazi izstrelitve, ob trenutku, ko raketa zapusti ploščad,” zaključuje Selič.
Sodelovati začeli leta 2003
Dewesoft je z Naso začel sodelovati pred 23 leti, ko so jim v kontrolni sobi Kennedy Space Centra zamenjali papirnate zapisovalnike telemetrijskih podatkov. Leta 2005 so začeli projekt digitalne telemetrije, ki je omogočila kontinuiran prenos in spremljanje več deset tisoč parametrov iz Space Shuttla.
Danes se njihovi merilni sistemi uporabljajo na številnih Nasinih lokacijah, med drugim tudi pri številnih raziskovalnih projektih za razvoj tehnologij prihodnosti.