Pod Alpami nastaja mega predor, ki bo med najdaljšimi na svetu

Med Avstrijo in Italijo, pod alpskim gorskim prelazom Brenner, poteka eden ključnih infrastrukturnih projektov Evropske unije (EU) – gradnja baznega predora Brenner, ki naj bi nadomestil del obstoječe železniške proge in tako razbremenil pomemben prometni koridor v Evropi.

Predor, katerega gradnja se je začela že leta 2008, bo povezoval avstrijski Innsbruck in italijansko Fortezzo. Dolg bo 55 kilometrov, kar pomeni, da bo ob dokončanju drugi ali tretji največji železniški predor na svetu. Če upoštevamo že obstoječo obvozno cev okrog Innsbrucka, bi bila ta trasa s 64 kilometri najdaljši predor na svetu.

Trenutno najdaljši in najgloblji je 57-kilometrski železniški predor Gotthard pod švicarskimi Alpami, v Franciji pa je v gradnji še 57,5-kilometrski predor Mont d’Ambin, ki bo del železniške povezave med Lyonom in italijanskim Torinom. Dokončan naj bi bil leta 2032, prav tako predor Brenner, gradnja katerega bi v tem primeru trajala skoraj četrt stoletja.

Predor Brenner je skupni projekt Italije, Avstrije in EU. Slednja je vključena zato, ker je predor del evropskega prometnega koridorja Scan-Med, enega izmed devetih jedrnih koridorjev v transevropskem transportnem omrežju (TEN-T).

Kolone tovornjakov v Alpah

Skandinavsko-mediteranski prometni koridor ali Scan-Med je najdaljši izmed jedrnih koridorjev TEN-T, njegov namen pa je povezovanje severne Evrope z južno, od Helsinkov do Malte. Eno največjih ozkih grl na tej relaciji je trenutno prav prelaz Brenner, ki je s 1.370 metri nadmorske višine najnižje ležeči prelaz čez vzhodne Alpe.

Čez prelaz vodita tako avtocesta kot železnica, prek katerih se steka 30 odstotkov vsega blaga na poti čez Alpe, navajajo pri logistični družbi Cargo Partner. Od tega je 70 odstotkov cestnega prometa, kar pomeni, da prelaz vsako leto prečka 2,5 milijona tovornjakov. Težava z obstoječo železniško progo čez prelaz pa je strm naklon pobočja.

Oboje skupaj pomeni prometne zastoje, hrup, nezadovoljne okoliške prebivalce in negativen vpliv na okolje, pojasnijo pri avstrijskem logistu.

Skupen projekt

Projekt baznega predora Brenner izvaja za ta namen ustanovljeno podjetje BBT SE. Družbenika v njem sta Avstrija in Italija, ki k finančni konstrukciji projekta skupaj prispevata polovico sredstev. Natančneje, avstrijski del investicije pripada državni železniški družbi ÖBB, italijanski del pa holdingu Tunnel Ferroviario del Brennero (TFB).

Od leta 2016 k projektu prispeva tudi EU, ki je najprej dodala 50 odstotkov sredstev za raziskave in načrtovanje ter 40 odstotkov denarja za gradnjo. Po novem pa tudi h gradnji prispeva polovico. Za evropska sredstva se BBT SE prijavlja na razpise, tako kot drugi projekti v okviru omrežja TEN-T.

Doslej je EU, vključno z nekaterimi subvencijami pred letom 2016, za projekt prispevala okrog 1,6 milijarde evrov, navajajo pri izvajalcu projekta.

Visoka cena

Predor, ki je del železniške proge od Münchna do Verone, bo vključeval dve glavni cevi, po katerih bo potekala enotirna železniška proga. Vsakih tristo metrov sta cevi povezani s stranskimi predori. Med obema in 12 metrov pod njima se nahaja še manjši raziskovalni rov, ki bo po odprtju predora služil za drenažo.

Skupna dolžina podzemnega sistema je 230 kilometrov, pravijo pri BBT SE.

Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 10,5 milijarde evrov. Od tega je 8,5 milijarde evrov predvidenih za gradnjo predora, vključno s položitvijo tirov. Še dobra milijarda evrov pa za rezervacije tveganja. Okoli 900 milijonov evrov naj bi šlo za monetarno prilagoditev, torej za verjetne podražitve denimo zaradi inflacije.