Ob meji z Rusijo zrasla tovarna magnetov, na katere čaka evropska industrija

Kanadski proizvajalec specialnih materialov Neo Performance Materials je v estonskem mestecu Narva, tik ob meji z Rusijo, odprl največjo evropsko tovarno magnetov iz redkih zemelj. Z njo evropska industrija računa na zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, ki je pred meseci uvedla stroge izvozne omejitve teh ključnih surovin za proizvodnjo električnih vozil, sončnih panelov, vetrnih elektrarn, pametnih telefonov in tudi vojaških tehnologij.

Slavnostno odprtje je potekalo 19. septembra, prve dobave pa pri Neu napovedujejo prihodnje leto. V prvi fazi bo tovarna predvidoma proizvajala okrog dva tisoč ton trajnih magnetov, kar pomeni “do 15 odstotkov” evropskega letnega povpraševanja, po navedbah podjetja, in bi zadostovalo za proizvodnjo enega milijona električnih vozil. V drugi fazi od leta 2027 naprej načrtujejo povečanje proizvodnje na pet tisoč ton, so v sporočilu za javnost dejali pri podjetju.

Evropska industrijska podjetja, zlasti iz avtomobilske panoge, že stojijo v vrsti in so z Neom sklenila dobavne pogodbe. Prvi je največji svetovni dobavitelj delov za avtomobilsko industrijo, nemški Bosch, ki je na dan odprtja sklenil večletni dogovor o dobavi večje količine proizvodnje iz tovarne. Neo je takšne dogovore sklenil z več kupci, na dogodku ob odprtju so bili po poročanju Bloomberga tudi predstavniki nemških avtodobaviteljev Shaeffler in Mahle, pa tudi predstavniki ameriškega avtomobilskega velikana General Motors.

“Naši magneti iz Estonije so prvi magneti, izdelani v Evropi, ki izpolnjujejo specifikacije proizvajalcev avtodelov prvega nivoja (Tier 1) in večjih proizvajalcev originalne avtomobilske opreme (original equipment manufacturers – OEM),” so dejali pri Neu.

Tovarno postavili v 500 dneh

Kot je ob odprtju povedal glavni izvršni direktor podjetja Rahim Suleman, je Neo projekt zaključil v predvidenem roku – v 500 dneh od začetka gradnje -, in v okviru proračuna. Tuji mediji so poročali, da naj bi gradnja tovarne stala okrog 75 milijonov evrov. Evropska unija (EU) je k projektu prispevala 18,7 milijona evrov subvencije iz Sklada za pravičen prehod (Just Transition Fund), za 45 milijonov evrov posojil je po navedbah portala Rawmaterials.net izdala kanadska vlada.

Tovarna bo proizvajala trajne magnete iz neodima, železa in borona, ki se uporabljajo v motorjih električnih vozil. Napovedali so tudi zagon prve evropske proizvodne linije magnetov iz disprozija in terbijevega oksida.

To je za Neo druga tovarna za predelavo redkih zemelj v državi. Približno 30 kilometrov stran v mestu Sillamäe že od leta 2015 stoji predelovalnica in sortirnica redkih zemelj Silmet, ki bo tovarni v Narvi dobavljala okside iz redkih zemelj za proizvodnjo trajnih magnetov.

“Ločujemo lahko težke redke zemlje, lahke redke zemlje, izdelujemo kovine iz redkih zemelj in magnete iz redkih zemelj, vse to pa lahko počnemo z vzporedno dobavno verigo za redke zemlje znotraj in zunaj Kitajske,” je dejal Suleman.

Rudo z redkimi zemljami naj bi podjetje uvažalo iz Avstralije, navaja Bloomberg, medtem ko Rawmaterials.net poroča, da ima Neo sklenjeno dobavno pogodbo z avstralskim rudarjem Meteoric Resources, ki redke zemlje pridobiva v Braziliji. Iz tamkajšnjih rudnikov bo podjetje pridobivalo tako neodim, ki spada med lahke redke zemlje, kot tudi disprozij in terbij, ki spadata med težke redke zemlje.

Industrija si ne želi več ustavljene proizvodnje

Kitajska obvladuje dobavno verigo redkih zemelj s približno 60-odstotnim deležem proizvodnje in 90-odstotnim deležem predelave te skupine 17 mineralov. EU se na Kitajsko zanaša za kar 98 odstotkov trajnih magnetov, navaja portal Mining.com, za zmanjšanje odvisnosti pa sedaj cilja na vzpostavitev 40 odstotkov domače proizvodnje redkih zemelj.

Odvisnost od Kitajske je stopila v ospredje aprila letos, ko je država v odziv na carinske ukrepe ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedla stroge izvozne omejitve za sedem težkih redkih zemelj, vključno z disprozijem in terbijem. V maju je izvoz teh elementov strmo upadel, mnoge evropske tovarne pa so zaradi tega ustavljale proizvodnjo – daleč največ trajnih magnetov Kitajska izvozi v Nemčijo. Ob začetku pogajanj z ZDA je nato azijska velesila junija sprostila omejitve, izvoz je znova poskočil, a je izpad industrijska podjetja v zahodnih državah spodbudil k iskanju alternativnih dobaviteljev bližje domu.

Evropska avtomobilska industrija obenem hiti v prehod na električna vozila, medtem ko na trg pospešeno prihajajo kitajski tekmeci, leta 2035 pa se obeta evropska prepoved proizvodnje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Ta rok se bo ob pozivih domačih proizvajalcev morda zamaknil, nedavno je poziv nemških avtomobilistov podprl tudi nemški kancler Friedrich Merz. Toda tudi zamik ne bi ustavil prehoda, saj evropski proizvajalci že lansirajo na trg nove električne modele in posodabljajo proizvodne linije.

Magnete iz tovarne opevala tudi Ursula von der Leyen

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je magnete iz tovarne predstavila na srečanju skupine držav G7 junija letos (tovarna je bila operativna že maja).

“S seboj sem prinesla trajni magnet. Ne kar kateri koli magnet – to je trajni magnet iz redkih zemelj. V Estoniji ga je izdelalo kanadsko podjetje z uporabo surovin, pridobljenih iz Avstralije, in s podporo Sklada EU za pravični prehod. In kje konča? V nemških in francoskih električnih vozilih in vetrnih turbinah,“ je zbranim voditeljem povedala von der Leyen.

S projektom se je na vrhu pohvalil tudi kanadski premier Mark Carney, ki je v govoru dejal, da ima Kanada velik potencial za proizvodnjo redkih zemelj.