Kako se stekajo milijardne naložbe v evropsko industrijo čipov
Nova tovarna čipov tajvanskega velikana TSMC v Nemčiji bo stala v zvezni deželi Saška, kjer se že od začetka tisočletja razvija mreža visokotehnoloških podjetij, zlasti na področju mikro- in nanoelektronike.
Nemčija je z večmilijardnimi državnimi subvencijami privabila naložbi dveh svetovnih proizvajalcev polprevodnikov, ameriškega Intela in tajvanskega TSMC. S tem največje gospodarstvo na celini prevzema vodilno vlogo pri krepitvi evropske proizvodnje polprevodnikov, kar si je z lanskim zakonom o čipih kot cilj zadala Evropska unija (EU).
Pred dnevi so predstavniki TSMC skupaj z nemškimi in evropskimi političnimi odločevalci otvorili gradbišče za novo tovarno polprevodnikov v vzhodnonemškem mestu Dresden, prestolnici zvezne dežele Saška (Freistat Sachsen). Pokrajina je uspela naložbo TSMC privabiti tudi zaradi že vzpostavljenega ekosistema podjetij na področju mikro- in nanoelektronike, ki se po zgledu ameriške Silicijeve doline imenuje ‘Silicijeva Saška’.
Zgodnji začetki
Dresden se je kot središče nemške in evropske proizvodnje polprevodnikov pričel uveljavljati nedolgo po padcu berlinskega zidu leta 1989. V 90. letih je svojo proizvodnjo tam vzpostavil ameriški Advanced Micro Devices (AMD), pa tudi domači proizvajalec Infineon. Rastoč grozd visokotehnoloških podjetij je zahvaljujoč članku iz leta 1998 dobil naziv Silicijeva Saška, dve leti pozneje pa so zbrana podjetja ustanovila krovno združenje z istim imenom.
Danes ima združenje več kot 550 članov. Med njimi so domači velikani, kot so Bosch, Siemens, izdelovalec leč Carl Zeiss, ladijski prevoznik Kühne + Nagel in ponudnik programske opreme SAP, pa tudi tuja podjetja, kot so Huawei, IBM, ASML, Intel in Rolls Royce. Podjetjem koristi prisotnost mnogih raziskovalnih ustanov in lokalne tehnične univerze, ki lahko zagotovi kvalificiran visokotehnološki kader.
Poleg proizvodnje polprevodnikov se podjetja v grozdu ukvarjajo tudi z razvojem programske opreme na področjih umetne inteligence, podatkovne varnosti in oblačnih tehnologij ter z avtomatizacijo in internetom stvari (IoT).
Pomoč države
Največji svetovni proizvajalec polprevodnikov TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company) je v Silicijevi Saški prisoten prek novoustanovljenega podjetja ESMC (European Semiconductor Manufacturing Company). V njem ima 70-odstotni delež, preostanek pa si delijo nizozemski proizvajalec polprevodnikov NXP ter nemška Bosch in Infineon z vsak po 10-odstotnim deležem.
Gradnja tovarne ESMC v Dresdnu, ki je stekla 20. avgusta, bo stala dobrih 10 milijard evrov, je v sporočilu za javnost zapisal tajvanski velikan. Polovico tega zneska oziroma pet milijard evrov subvencije bo prispevala nemška vlada, ki je za naložbo prejela odobritev Evropske komisije. Proizvodnja naj bi stekla leta 2027. Tovarna, ki jo bo upravljal TSMC, bo dobavljala predvsem avtomobilizmu in drugim industrijskim sektorjem in naj bi zaposlovala okrog dva tisoč ljudi.
Junija lani je Nemčija sklenila tudi dogovor z ameriškim Intelom, ki načrtuje gradnjo dveh megatovarn polprevodnikov v mestu Magdeburg v sosednji zvezni deželi Saška-Anhalt. Investicija v vrednosti več kot 30 milijard evrov bo ustvarila več kot tri tisoč služb v samih tovarnah (številka ne vključuje posredno ustvarjenih delovnih mest), pravijo v Intelu. Nemčija bo k projektu pristavila 10 milijard evrov proračunskih sredstev, toda vladna subvencija še čaka na zeleno luč Komisije.
Nemška vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je za subvencije na področju polprevodnikov sicer predvidela 20 milijard evrov do leta 2030. Od tega zneska bosta predvidoma tri četrtine prejela Intel in TSMC.
V igri tudi Irska, Poljska, Češka …
Intel ima velike načrte za naložbe po Evropi. Poleg dveh nemških tovarn načrtujejo tudi gradnjo novega obrata za sestavo delov in testiranje na Poljskem, v bližina mesta Wrocław. Z naložbo v višini 4,6 milijarde dolarjev (4,2 milijarde evrov), ki so jo napovedali junija lani, načrtujejo proizvodnjo zagnati leta 2027 in v tovarni zaposliti približno dva tisoč ljudi.
Intel je na Poljskem prisoten že 30 let, a predvsem na področju razvoja in raziskav; v Gdansku je največji Intelov center za razvoj in raziskave v Evropi, ki zaposluje štiri tisoč ljudi.
Na Irskem pa ameriška družba razširja svojo tovarno polprevodnikov, ki v mestu Leixlip stoji že od leta 1989 in zaposluje približno 4.500 ljudi. Lani se je začela gradnja proizvodnega obrata Fab 34, ki bo podvojil zmogljivosti irske tovarne, Intel pa je v projekt vložil 17 milijard dolarjev (15,3 milijarde evrov). Skupno podjetje v Evropi vlaga okrog 80 milijard dolarjev v prihodnjem desetletju, so dejali.
Ne vlagata pa le Intel in TSMC, temveč tudi manj znana podjetja. V češkem mestu Rožnov, ki je veliko približno toliko kot Ptuj, bo ameriški proizvajalec čipov ON Semiconductor vložil dve milijardi dolarjev (1,8 milijarde evrov) v razširitev obstoječega proizvodnega obrata, kjer izdeluje čipe za avtomobilsko industrijo in industrijo obnovljivih virov energije. Trenutno v obratu več kot dva tisoč zaposlenih izdela 10 milijonov čipov na dan za stranke, kot so BMW, Mercedes, Apple in Samsung.
Podvojiti tržni delež Evrope
Polprevodniki oziroma mikročipi so v dobi digitalizacije postali ključna in strateško pomembna dobrina v svetovnem gospodarstvu, saj jih najdemo v vse več izdelkih, od telefonov in elektronike do avtomobilov in vlakov ter gospodinjskih aparatov, potrebujemo pa jih tudi za gradnjo pametnih mest, pametnih tovarn, vesoljske in obrambne tehnologije ter razvoj oblačnih storitev in umetne inteligence.
Evropski zakon o čipih (European Chips Act), ki je v veljavo stopil septembra lani, kot enega ključnih ciljev izpostavlja namero, da bi EU svoj tržni delež pri proizvodnji polprevodnikov podvojila s trenutnih 9-10 na 20 odstotkov globalnega trga do leta 2030. EU je za ta namen predvidela 43 milijard evrov javnih in zasebnih investicij, od tega 3,3 milijarde evrov iz evropskega proračuna.
Še bolj ambiciozne so Združene države Amerike (ZDA), kjer je predsednik Joe Biden avgusta 2022 sprejel ameriški zakon o čipih (Chips Act). Ta namenja 280 milijard dolarjev (252 milijard evrov) javnih in zasebnih sredstev za povečanje domače proizvodnje polprevodnikov, od tega za 53 milijard dolarjev (48 milijard evrov) vladnih spodbud.
Večmilijardne subvencije so že prejeli britanski orožar BAE Systems (35 milijonov dolarjev za proizvodnjo čipov za vojaška letala F-15 in F-35), Intel (8,5 milijarde dolarjev subvencije in 11 milijard dolarjev posojil) in TSMC (6,5-milijardna subvencija in pet milijard v posojilih).
Še leta 1990 je imela Evropa 44-odstotni tržni delež pri proizvodnji polprevodnikov, sledile so ZDA s 37 odstotki, po podatkih Statiste.
Manjša uvozna odvisnost
S tovarnami v Nemčiji in drugod bi EU zmanjšala uvozno odvisnost od Azije, kjer je že več desetletij zgoščena glavnina proizvodnje polprevodnikov. Južna Koreja (kjer ima sedež eden največjih proizvajalcev Samsung), Tajvan in Kitajska skupaj pomenijo okrog 70 odstotkov svetovne proizvodnje, po tržnem deležu pa jim sledi Japonska pred ZDA.
Kitajska je vodilna pri proizvodnji starejših 200-milimetrskih silikonskih plošč, medtem ko Južna Koreja in Tajvan prednjačita pri proizvodnji 300-milimetrskih plošč, ki lahko vsebujejo več čipov in so stroškovno bolj učinkovite.
Industriji polprevodnikov se obeta nadaljnja rast povpraševanja, zato industrijsko združenje SEMI napoveduje tudi povečevanje proizvodnih zmogljivosti. Letos naj bi se zmogljivost tovarn okrepila za šest odstotkov, prihodnje leto pa za sedem odstotkov. V 2025 naj bi tako industrija dosegla rekordno raven proizvodnje 33,7 milijonov silikonskih plošč na mesec, sodeč po junijski napovedi.
Največjo rast zmogljivosti (14 odstotkov letos in 15 odstotkov prihodnje leto) bo beležila Kitajska, ki ji ZDA zaradi geopolitičnih in trgovinskih nesoglasij želijo preprečiti ali omejiti dostop do najbolj naprednih čipov, večino katerih izdela Tajvan, torej TSMC. Prihodnje leto bo Kitajska lahko izdelala več kot 10 milijonov silikonskih plošč na mesec, kar je skoraj tretjina svetovne proizvodnje. Evropa bo v 2025 predvidoma beležila štiriodstotno letno rast zmogljivosti. Ta bo do konca leta znašala 2,7 milijona silikonskih plošč na mesec, kažejo podatki SEMI.
“Geopolitika po vsem svetu je bila zadnjih pet desetletij pogojena s tem, kje so zaloge nafte. V prihodnjih desetletjih bo postajalo vse pomembnejše, kje se nahajajo tovarne polprevodnikov, saj vsak vidik človeškega obstoja postaja vse bolj digitalen, vse digitalno pa poganjajo polprevodniki,” pravi glavni izvršni direktor Intela Pat Gelsinger.
