Japonski minister razglasil zmago v nenavadni “vojni”, ki se je vlekla več let
Dežela vzhajajočega sonca je nekoč veljala za nesporno tehnološko velesilo, v zadnjih letih pa nekoliko zaostala v svetovnem valu digitalne preobrazbe. Zdaj so vendarle zmagali v "vojni proti disketam".
Japonska se je leta 2024 vendarle poslovila od disket, poroča BBC. Vlada je namreč kar do prejšnjega mesca sprejemala dokumente na teh zastarelih pomnilniških napravah. Njihovo uporabo je zahtevalo več kot tisoč predpisov.
A pravila so zdaj končno odpravljena, je povedal minister za digitalno preobrazbo Taro Kono, ki je leta 2021 napovedal “vojno” disketam.
Kono si od začetka svojega mandata prizadeva odpraviti stare tehnologije. Tako je denimo napovedal tudi, da se bo “znebil faksa”.
Zaostanek nekdanje tehnološke velesile
Japonska, ki je nekoč veljala za osrednjo tehnološko velesilo, je v zadnjih letih zaradi velikega odpora prebivalstva do sprememb nekoliko zaostala v svetovnem valu digitalne preobrazbe.
Takšen primer so omenjeni faksi na delovnih mestih, ki so po navedbah BBC ponekod še vedno pomembnejši od elektronske pošte. Leta 2021 so v deželi vzhajajočega sonca načrtovali odstranitev teh naprav iz državne uprave, a so bili načrti zaradi velikega nasprotovanja opuščeni.
Tudi napoved umika disket je bila na japonskih družbenih omrežjih zelo odmevna.
Disket ne izdelujejo že več kot desetletje
Uporaba kvadratnih pomnilniških naprav, ki so luč sveta ugledale še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja upadla. Takrat so jih počasi zamenjale učinkovitejše rešitve za shranjevanje.
Sony, ki je bil sploh zadnji proizvajalec disket, je proizvodnjo teh končal leta 2011.
Na disketo, ki je velika 3,5 palca, je bilo mogoče shraniti največ 1,44 megabajta podatkov. Za občutek: da bi dosegli zmogljivost pomnilniške kartice, na katero je mogoče shraniti 32 gigabajtov podatkov, bi potrebovali več kot 22 tisoč takšnih disket.
Japonska je septembra 2021 v okviru zapoznele kampanje za digitalizacijo birokratskega aparata ustanovila digitalno agencijo, ki jo vodi uvodoma omenjeni Taro Kono. A pot njegove ekipe je precej trnova.
Nenazadnje tudi številna zasebna podjetja vztrajajo pri zahtevah, da se uradni dokumenti potrjujejo z izrezljanimi osebnimi žigi, imenovanimi hanko. Podjetja te zahtevajo kljub vladnim prizadevanjem za njihovo postopno odpravo.
