Boeing bo za ZDA razvil “najbolj napredno” vojaško letalo vseh časov

Ameriški velikan Boeing bo za Pentagon izdelal vojaško letalo nove generacije, imenovano F-47, je v petek sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Proizvajalec letal je na razpisu premagal izdelovalca paradnih vojaških letal F-35, Lockheed Martin, čeprav nova administracija ni zadovoljna z Boeingovimi zamudami na novi različici predsedniškega letala Air Force One.

Začetna pogodba za izdelavo letala, ki bo zagotovilo zračno premoč naslednje generacije (Next Generation Air Dominance – NGAD), je vredna 20 milijard dolarjev (18,5 milijarde evrov) do leta 2029, a bo po ocenah nekaterih analitikov končna cena programa verjetno stala več sto milijard dolarjev.

F-47, ki se z imenom med drugim poklanja Trumpu kot 47. predsedniku v drugem mandatu, bo nadomestil trenutni program letal F-22 raptor, ki jih prav tako izdeluje Lockheed. Koliko letal bo naročila vojska, še ni uradno znano. A kot je dejal general ameriške vojske David Allvin, bo Boeing dostavil več letal F-47, kot ima vojska trenutno letal F-22, kar je okrog 180.

“F-47 bo najbolj napredno, najbolj zmogljivo in najbolj smrtonosno letalo, kadarkoli izdelano,” je ob razglasitvi zmagovalca razpisa dejal Trump. Kot je še dodal, ga glede letala, ki eksperimentalno leti že zadnjih pet let, kličejo tudi zavezniki. Ameriški predsednik razmišlja o prodaji letala nekaterim zaveznikom, a morda “za 10 odstotkov okrnjeno” različico, saj zavezniki “morda nekoč ne bodo več zavezniki”.

Hitrost, doseg, izogibanje radarjem

F-47 bo osrednji element “družine sistemov” koncepta NGAD, ki vključuje tudi sodelovalna bojna letala in najsodobnejše senzorje, orožje in drugo tehnologijo, ki bo omogočila boljše povezovanje s sateliti in drugimi letali.

Bojno letalo šeste generacije je s hitrostjo, dosegom in zmožnostjo letenja pod zaznavo radarskih sistemov zamišljeno za operacije nad obsežno indo-pacifiško regijo in proti naprednim kitajskim oborožitvenim sistemom, vključno z lovci in raketnimi sistemi zemlja-zrak. To zahteva letalo, ki presega obstoječe kategorije, kot so lovci ali bombniki.

“To je nekaj, česar še nihče ni videl,” je dejal Trump v nagovoru v Ovalni pisarni skupaj z obrambnim ministrom Petom Hegsethom, generalom Allvinom in generalpolkovnikom Daleom Whiteom, namestnikom letalstva za nabavo, tehnologijo in logistiko. “Glede vseh lastnosti bojnega letala mu nikoli ni bilo nič niti blizu, od hitrosti do manevriranja, do tega, kakšen tovor lahko prevaža.”

F-47 je mišljen tudi kot ključni člen bodoče flote brezpilotnih letal, ki bi bila zasnovana za penetracijo kitajske zračne obrambe. “Ameriški sovražniki ne bodo videli, kaj jih je zadelo,” je dodal Trump. Medtem tudi Kitajska pospešeno razvija svoje letalo šeste generacije. Letalo, ki so ga zahodni analitiki provizorično imenovali Čengdu J-36, naj bi bilo konec decembra lani opaženo pri testnih letih na Kitajskem.

Tekmovanje med Boeingom in Lockheedom

Odločitev končuje mesece negotovosti glede programa NGAD, ki je bil prvič zasnovan leta 2018. Nekdanje vodstvo ameriškega letalstva pod administracijo predsednika Joeja Bidna se je namreč junija lani, le nekaj dni pred predvideno izbiro izvajalca, odločilo za ponovno analizo stroškov, saj naj bi le eno letalo F-47 stalo tudi do 300 milijonov dolarjev, kar je skoraj trikratnik cene letala F-35 in približno dvakratnik cene F-22. Decembra so prišli do zaključka, da bo letalo programa NGAD vendarle omogočilo oziroma olajšalo zmage v prihodnjih zračnih operacijah, odločitev o izvajalcu pa so prepustili novi administraciji.

Boeingova zmaga rahlja primež Lockheed Martina nad proizvodnjo lovcev za ameriško letalstvo po koncu tekočega desetletja. Orožar je za ameriško vojsko in mednarodne partnerje doslej proizvedel okrog 1.100 letal F-35, ki veljajo za najbolj napredne vojaške lovce. Program je ameriške davkoplačevalce doslej stal okrog 1.700 milijard dolarjev.

Pri Lockheed Martinu so v izjavi zapisali, da so razočarani nad rezultatom razpisa, vendar “prepričani, da smo zagotovili konkurenčno rešitev.” Niso pa komentirali, če se nameravajo na odločitev pritožiti.

Ameriško letalstvo načrtuje tudi novo floto približno 100 nevidnih bombnikov B-21 raider, katerih skupni strošek je ocenjen na 130 milijard dolarjev. Bombnike izdeluje orožar Northrop Grumman, ki je od konkuriranja na razpisu za F-47 odstopil leta 2023. Kritiki programa NGAD opozarjajo, da bo imela nova generacija bombnikov B-21 nekatere iste tehnologije na področju naprednih materialov, umetne inteligence, pogona in izogibanja radarjem, kot jih bo imel F-47.

Izgube pri vojaških pogodbah

Po poročanju Associated Press je bil Boeing izbran, ker je neodvisna analiza pokazala, da njihova ponudba “zagotavlja najboljšo vrednost za vlado”. Boeing je sicer od leta 2014 z vojaškimi in vesoljskimi programi s fiksno ceno – kakršen je tudi NGAD – beležil 18 milijard dolarjev izgub, od tega pet milijard dolarjev samo lani, piše portal Aviation Week.

Proizvajalec letal je kljub tem izgubam v zadnjih letih stavil na program NGAD. Že dve leti nazaj je namreč pričel graditi novo tovarno v St. Louisu, kjer bi proizvajal F-47. Boeing v mestu trenutno izdeluje vojaško letalo F-15EX Eagle II, saj se tam nahaja tovarna nekdanjega orožarja McDonnell Douglas, s katerim se je Boeing združil leta 1997.

Boeingova zmaga bo verjetno pomagala okrepiti ameriško obrambno-industrijsko bazo, je za Defense News dejal Doug Birkey, izvršni direktor inštituta Mitchell za raziskave zračnega prostora. Vsi trije glavni izvajalci vesoljskih in letalskih storitev za ameriško vojsko imajo zdaj namreč sklenjene pogodbe za izdelavo letal pete ali šeste generacije: Lockheed izdeluje F-35 pete generacije, Northrop pa B-21 raider, ki ga razglaša za prvo letalo šeste generacije na svetu.

Zamude pri Air Force One, Trump nezadovoljen

Boeing je bil že leta 2015 izbran tudi za posodobitev predsedniškega letala Air Force One, s predvidenim zaključkom programa do leta 2024. Ta rok ni bil dosežen, saj je prišlo do zamud in rasti stroškov. Po navedbah Boeinga je podjetje absorbiralo več kot dve milijardi dolarjev stroškov na projektu, zdaj pa napovedujejo dobavo naročenih dveh letal VC-25B do leta 2028 ali 2029.

Trump je izrazil nezadovoljstvo z zamudami. “Nisem zadovoljen z Boeingom,” je dejal. “Potrebujejo veliko časa, da naredijo Air Force One. To pogodbo smo dali že dolgo nazaj kot pogodbo s fiksno ceno in nisem zadovoljen z dejstvom, da traja tako dolgo. Morda bomo naredili kaj drugega.” Pri tem je izključil možnost, da bi za izvajalca izbral evropski koncern Airbus, ki je edini drugi proizvajalec, zmožen izdelati letalo takšne velikosti.

“Zdaj domnevno izgubljajo veliko denarja in bi radi videli, ali bi lahko zvišali ceno,” je dejal Trump. “Ampak jaz imam rad dogovore s fiksno ceno.”

Boeing se v zadnjih letih spopada tudi s krizo v segmentu komercialnega letalstva. V dveh strmoglavljenjih letal linije 737 Max je v letih 2018 in 2019 umrlo skoraj 350 ljudi. Januarja lani je med letom družbe Alaska Airlines odtrgalo vratni panel na Boeingovem letalu, kar je povzročilo nove dvome v varnost letal in omejilo Boeingovo proizvodnjo. Lani so zaradi nižjih bonusov skoraj dva meseca stavkali inženirji pri podjetju.