Bliskovita rast industrije čipov – in koga tepe zamujena priložnost
Delniški indeks Global Semiconductor se je v zadnjem letu podražil za več kot 31 odstotkov. A ne gre vsem dobro.
Po okoli triletni krizi pomanjkanja zalog, ki je prizadela skoraj vso svetovno tehnologijo, polprevodniška industrija spet deluje s polno paro. Po podatkih ameriške borze Nasdaq se je delniški indeks Global Semiconductor, ki vsebuje 80 največjih imen svetovnih polprevodnikov, v zadnjem letu podražil za več kot 31 odstotkov. Vztrajno raste tudi povpraševanje po panožnih produktih, ki se bo med letoma 2022 in 2030 več kot podvojilo, poroča raziskava Evropske komisije.
V kakšni kondiciji so največji predstavniki industrije? Podrobneje smo pogledali pet težkokategornikov.
Nvidia z najnovejšim poročilom zopet nad pričakovanji …
Najbolj vroča družba na borzi je ameriška Nvidia. Tečaj snovalca čipov je od septembra 2022 poskočil za več kot 760 odstotkov, s čimer Nvidia po tržni kapitalizaciji zaseda tretje mesto na svetu, poroča spletni portal CompaniesMarketCap. Vrtoglava rast tečaja je družbo preobrazila v podjetniško zvezdo. “Trenutno gre za najpomembnejšo delnico na svetu,” je za televizijsko hišo CNBC pred objavo rezultatov zadnje četrtine prejšnji teden dejal Eric Jackson iz analitske družbe EMJ Capital.
V drugem četrtletju je Nvidia spet močno povečala svoje prihodke in dobiček. Prodaja je znašala nekaj več kot 30 milijard dolarjev, kar pomeni okoli 122-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Še izdatnejšo okrepitev je zabeležila pri čistem dobičku, ki je pri 16,6 milijarde dolarjev na letni ravni večji za dobrih 168 odstotkov.
… a končuje v rdečem
A čeprav je družba že šestič zapored presegla pričakovanja analitikov, vlagatelji tokrat ostajajo ravnodušni. “Prodaja je bila relativno gledano najmanj nad pričakovanji v zadnjih šestih četrtinah, tako da tokrat ni šlo za res udarno poročilo, kot smo jih vajeni od Nvidie,” je za Financial Times izjavil Henry Allen, strateg investicijske veje Deutsche Bank. Delniški tečaj proizvajalca čipov je od objave rezultatov z okoli 119 dolarjev upadel na dobra 102 dolarja. Največji udarec je delnica prejela v torek, ko se je cena spustila za okoli 9,5 odstotka, s čimer je družba v enem dnevu na papirju izgubila slabih 280 milijard dolarjev (nekaj več kot 253 milijard evrov) vrednosti – največ v svetovni borzni zgodovini.
Nvidiin ustanovitelj Jensen Huang je vlagatelje že poskusil pomiriti z izjavo, da v tekočem finančnem letu še vedno pričakuje znatno povečanje prodaje na račun nove generacije najzmogljivejših čipov, potrebnih za razvoj umetne inteligence. Po družbinih navedbah iz marca je zanimanje za novo arhitekturo Blackwell ogromno. Med zvenečimi imeni, ki so že izrazila zanimanje, so tudi Alphabet, Microsoft in Meta.
AMD se je usmeril v podatkovne centre
Za Nvidiinega glavnega tekmeca že dolga leta velja sosednji AMD; sedeža podjetij sta med seboj oddaljena le dober kilometer. To drži še iz časov, ko sta se obe imeni primarno ukvarjali z razvojem procesorjev za osebne računalnike, in se zdaj nadaljuje v dobi čipov umetne inteligence.
Po poročanju portala The Verge je AMD v letošnji drugi četrtini skoraj polovico svojih prihodkov zabeležil v segmentu podatkovnih centrov – letna rast te divizije je znašala približno 115 odstotkov. Družba je dodatno dosegla še en pomemben mejnik, saj je v trimesečju prodala za milijardo dolarjev svojih najmočnejših čipov Instinct MI300, ki so neposreden konkurent Nvidiinemu paradnemu konju H100.
V segmentu podatkovnih centrov je AMD zabeležil 115-odstotno letno rast.
Poleg tega AMD Nvidio posnema tudi v stopnjevanju inovacij. Uspeh čipov umetne inteligence je obe družbi prepričal v napoved nove generacije produkta vsako leto. AMD bo prihodnje leto predstavil model MI350, ki bo po besedah Sujeve konkurenčen novemu Blackwellu.
Vseeno pa je AMD na borzi precej manj navdušujoč. V zadnjih dvanajstih mesecih se je delniški tečaj okrepil za slabo četrtino in znaša približno 134 dolarjev.
Intelu grozi izključitev iz znamenitega indeksa
Precej slabše gre Intelu, ki je v zadnjih letih zašel v hudo krizo. Od začetka leta je njegov borzni tečaj skoraj 60 odstotkov v rdečem, s čimer si je prislužil naziv najslabšega člana delniške košarice Dow Jones Industrial Average. Po poročanju Reutersa Intelu grozi celo izključitev iz znamenitega indeksa blue chipov.
Kako se je znašel v težavah? Poglavitni razlog tiči v dejstvu, da Intelu, ki si na področju razvoja centralnih procesorskih enot lasti skoraj 65 odstotkov svetovnega trga, ni uspelo unovčiti eksplozije umetne inteligence, ki se večinoma poslužuje zmogljivejših grafičnih procesorjev. “Intel ima nekaj produktov umetne inteligence, a ti na trgu ne morejo konkurirati Nvidii,” je krizo proizvajalca čipov povzel Morningstarjev analitik Brian Colello.
Intelovo zamujeno priložnost najbolje poudari dejstvo, da je imela družba med letoma 2017 in 2018 večkrat možnost pridobiti lastniški delež v danes dobro poznanem raziskovalnem laboratoriju OpenAI. Po navedbah Reutersa se vodstvo za potezo ni odločilo, ker je takratni glavni izvršni direktor Bob Swan menil, da generativni modeli še dolgo ne bodo povrnili investicije.
Intelovo zamujeno priložnost najbolje poudari dejstvo, da niso kupili danes dobro poznan OpenAI, čeprav so imeli večkrat možnost.
Poskus prestrukturiranja
Pretekli mesec se je družba zatekla k obupanemu poskusu prestrukturiranja. Naznanjenih je bilo več kot 17.500 odpuščanj, kar je približno 15 odstotkov vseh zaposlenih. Dodatno je proizvajalec čipov z letošnjo četrto četrtino ukinil izplačilo dividend. Predstavitev novega poslovnega načrta in ciljev je napovedana v septembru, točni datum pa še ni znan.
Po poročanju Bloomberga je na mizi tudi možnost opustitve nekaterih investicijskih projektov, kot je recimo 32 milijard dolarjev (slabih 29 milijard evrov) težka naložba v nov proizvodni obrat v Nemčiji. Po tiho se omenja tudi drastičen ukrep prodaje celotnega proizvodnega poslovnega segmenta, ki dejansko tiska čipe za zunanje stranke. Intel je sicer razvojno in proizvodno divizijo že povsem ločil in četrtletne rezultate zanju objavlja posebej.
TSMC od začetka leta dražji za polovico
Med potencialnimi kupci Intelove odcepljene proizvodnje se najglasneje omenja tajvanski TSMC, ki si na področju tiskanja čipov lasti več kot 60-odstotni tržni delež, navaja analitska družba Counterpoint.
Polprevodniški velikan je največji svetovni proizvajalec čipov, ki svoje storitve ponuja družbam brez lastnih zmogljivosti. Med največjimi strankami TSMC je večino največjih imen polprevodniške industrije, kot so Nvidia, AMD, ARM in Broadcom. Največ posla pa tajvanski družbi prinese Apple s svojimi procesorji za telefone, tablice in prenosnike.
Letos je tečaj delnice TSMC poskočil za skoraj polovico.
Z eksplozijo umetne inteligence je podjetje mastno zaslužilo. V zadnjih dveh letih je delniški tečaj poskočil za dobrih 80 odstotkov, pri čemer je samo letos višji za malo manj kot 50 odstotkov.
V najnovejši četrtini je družba zabeležila nekaj manj kot 21 milijard dolarjev prihodkov od prodaje, kar je slabo tretjino več kot v istem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal slabih osem milijard dolarjev, s čimer je letna rast znašala nekaj manj kot 31 odstotkov. Po navedbah portala The Register so družbine proizvodne kapacitete najzmogljivejših modelov za prihodnji dve leti že zasedene.
Samsung glede umetne inteligence pazljivo optimističen
Vzpon umetne inteligence je šel na roko tudi južnokorejskemu Samsungu, sicer drugemu največjemu proizvajalcu čipov na svetu. Pred dnevi je na srečanju polprevodniške industrije v Tajpeju predsednik Samsungove divizije spominskih čipov Jung-Bae Lee svoj pogled predstavil tako: “Glede umetne inteligence menim, da smo na samem začetku in nas morda čaka še nekaj vzponov in padcev, a na dolgi rok pričakujem stabilno rast. Verjamem, da bo umetna inteligenca pomenila revolucijo za naša vsakdanja življenja.”
Samsung je sicer v najnovejši četrtini z nekaj več kot 7,5 milijarde dolarjev zabeležil največjo vrednost dobička iz poslovanja od druge polovice 2022. Po poročanju Reutersa je k uspehu ključno prispevala ravno divizija čipov, ki je v preteklem letu utrpela nekolikšen upad povpraševanja.
Vseeno pa spodbudnejše novice niso prepričale vlagateljev. Samsungov borzni tečaj se je v zadnjih dvanajstih mesecih zmanjšal za odstotek, medtem ko je od začetka leta dobrih dvanajst odstotkov v rdečem.