Znana je cena ‘novomeškega’ twinga. Bo prepričal zadržane slovenske kupce?

Renault tudi v Sloveniji že zbira naročila za novega električnega twinga, ki so ga razvili v Franciji in na Kitajskem, sestavljajo pa ga v novomeškem Revozu. Prvi primerki tega modela bodo slovenskim kupcem dostavljeni v maju, pravijo v slovenski prodajni družbi GA Adriatic. Ta trži tudi vozila znamk dacia in nissan.

GA Adriatic je ta teden objavil cene twinga za slovenski trg: osnovna različica, poimenovana evolution, stane 19.990 evrov, kar je v skladu z obljubami francoskega podjetja, da bo twingo stal manj kot 20 tisoč evrov. Model techno pa je na voljo za 21.490 evrov.

Cena že vključuje DDV, ne pa tudi subvencije, ki pri nas za vozila s prodajno ceno 35 tisoč evrov ali manj znaša 7.200 evrov. To ceno osnovnega modela twinga zniža na 12.790 evrov.

Tako v slovenskih medijih kot v tujih kot omejitev novega Renaultovega malčka omenjajo dejstvo, da v serijski opremi kupec dobi le polnilec na izmenični tok z močjo 6,6 kilovata. Gre za počasnejšo obliko polnjenja. Polnilec za hitro DC-polnilnico je sicer na voljo kot dodatna oprema, a stane dodatnih 600 evrov.

V boj s kitajsko konkurenco

Twingo bo najcenejše vozilo v Renaultovem portfelju v Sloveniji, ki je sicer že dodobra elektrificiran. V prodaji imajo šest modelov baterijskih električnih vozil (Renault 5, Renault 4, Megane, Scenic, Master in Twingo) in sedem modelov hibridnih vozil (Clio, Captur, Symbioz, Austral, Megane Conquest, Espace, Rafale), ta vozila pa predstavljajo veliko večino portfelja.

Najdražji električni model, ki ga tržijo pri nas, je Renault Master E-Tech, ki stane dobrih 45 tisočakov. Še letos bodo na trg pripeljali tudi električni Renault Trafic, pravijo v GA Adriatic.

Renault je sicer z električnimi vozili lani ustvaril 4,83 odstotka prodaje, kar se ne sliši veliko, se je pa delež v primerjavi z letom 2024 več kot podvojil, pravijo v GA Adriatic. V letu 2024 je delež prodaje električnih vozil v celotnih prihodkih Renaulta znašal 1,36 odstotka.

Z novim twingom Renault lovi kitajske konkurente, ki so boljši od evropskih proizvajalcev pri kriterijih cenovne dostopnosti in hitrosti razvoja ter hitro povečujejo tržni delež v Evropi. Kitajski proizvajalci že nudijo široko paleto električnih vozil s ceno pod 25 tisoč evrov, kolikor naj bi bila po oceni poznavalcev panoge zgornja meja za “široko dostopna” vozila na evropskem trgu. Poleg tega so naprednejši pri programski opremi, imajo krajši razvojni cikel za nove modele od evropskih konkurentov in nižjo stroškovno ceno, predvsem pri proizvodnji baterij, ki pa so ključna komponenta.

Slovenci prisegamo na bencinske hlape

V Sloveniji je prehod na električna vozila počasnejši kot drugje po Evropi, kažejo številke evropskega združenja ACEA. Statistika trgovinske zbornice kaže, da je bilo lani v Sloveniji prodanih 6.387 električnih vozil, kar je dvakrat več kot v letu 2024 (skupno 3.148). Leta 2023 je bilo prodanih 4.330 električnih avtov.

To pomeni, da so imela pri nas električna vozila okoli 11,1-odstotni delež v skupni prodaji. Več kot polovica lani prodanih avtomobilov (55 odstotkov) je na bencinski pogon, sledijo dizli in električni hibridi, vsak s približno 15-odstotnim deležem.

V EU so imela lani baterijska električna vozila 17,4-odstotni delež, kažejo podatki ACEA. Na Norveškem, ki velja za vodilno v tem segmentu v Evropi, pa je bilo lani že kar 96 odstotkov kupljenih novih avtomobilov na elektriko.

“V Sloveniji opažamo postopno, a opazno povečanje zanimanja in zaupanja v električna vozila. Kupci jih vse pogosteje dojemajo kot realno in uporabno alternativo klasičnim pogonom, k čemur prispevajo širša ponudba modelov, subvencije in bolj razvita polnilna infrastruktura,” pravijo v GA Adriatic in dodajajo, da temu pritrjuje lanska rast prodaje.

Razlog za “nekoliko počasnejše” sprejemanje električne mobilnosti kot drugje pa vidijo v cenovni občutljivosti kupcev in omejenih možnostih domačega polnjenja.

Na vprašanje, kateri so najpogostejši razlogi, da se kupec, ki pride v njihove avtohiše in povprašuje po električnem pogonu, na koncu ne odloči za električno vozilo ali izbere drug pogon, navedejo več razlogov:

• skrb glede dosega in primernosti za daljše vožnje,
• težave z možnostjo polnjenja, predvsem pri stanovalcih v blokih,
• daljši čas polnjenja v primerjavi s točenjem goriva,
• negotovost glede baterije in vrednosti vozila na dolgi rok, pri čemer v podjetju navajajo, da nudijo osemletno garancijo na baterijo.

Tudi letos sicer pričakujejo nadaljnjo rast prodaje električnih vozil. “Čeprav ne pričakujemo tolikšne rasti kot v lanskem letu, bodo številke po vsej verjetnosti še vedno porasle za nekaj odstotkov,” menijo.