Gospodarska rast v Sloveniji navzgor, Umar opozarja na upad investicij

V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast v Sloveniji na letni ravni 1,4-odstotna. Enako povečanje je državni statistični urad Surs zaznal v prvih devetih mesecih. Na četrtletni ravni je bruto domači proizvod (BDP) zabeležil 0,3-odstotno rast.

Domača potrošnja se je v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem zmanjšala za 0,4 odstotka, predvsem na račun upada bruto investicij, ki so bile za 13,6 odstotka nižje. Največji upad so zabeležili pri investicijah v gradbene objekte, in sicer za 14,5 odstotka. Kot so pojasnili pri Sursu, je to v veliki meri posledica visoke osnove, saj so bile lani te investicije višje zaradi obnove po poplavah.

Višji so bili v tretjem četrtletju izdatki države, in sicer za 9,1 odstotka na letni ravni. To je po oceni Sursa posledica preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek v začetku leta. Vpliv imajo tudi nadaljni izdatki za popoplavno obnovo.

Povečala sta se izvoz in uvoz. Izvoz se je skupno povečal za 8,4 odstotka, najizraziteje pri blagu (za 9,3 odstotka), prav tako pa tudi pri storitvah (4,9 odstotka). Uvoz se je povečal za 6,5 odstotka, od tega za 6,6 odstotka pri blagu, pri storitvah pa za 4,5 odstotka. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke. Precejšnja rast je sicer tudi posledica nizke osnove iz lanskega leta, poudarjajo na Banki Slovenije in pri Uradu za makorekonomske analize in razvoj (Umar).

V tretjem četrtletju smo prvič po prvem četrtletju 2021 zabeležili padec zaposlenosti, in sicer za 0,1 odstotka.

Umar: upad investicij se je močno poglobil

"V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala šibka rast gospodarske aktivnosti, a so bile razmere nekoliko ugodnejše kot v prvem polletju," so rezultate komentirali pri Banki Slovenije. Opozorili so na "ciklično ohlajanje gradbeništva in šibko investiranje," ki omejujeta rast.

Dodali so, da kljub izboljšanju dosedanji podatki kažejo šibkejšo rast BDP od predhodnih pričakovanj, kar bodo pri centralni banki upoštevali v decembrski napovedi.

Ohlajanje gradbenega sektorja in širši upad investicij so izpostavili tudi pri Umarju. Bruto investicije v osnovna sredstva so se znižale za 8,2 odstotka, kar je po besedah Umarja močan upad. "Zadnji podatki kažejo, da so gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko bolj ugodna od jesenskih pričakovanj, investicijska aktivnost pa je nižja," je povedala Maja Bednaš, vršilka dolžnosti direktorja urada.

V EU rast nižja kot v Sloveniji

Tudi v EU in evrskem območju je rast skromna. V tretjem četrtletju je v območju z evrom znašala 0,9 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani in 0,4 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. V celotni Evropski uniji (EU) pa je gospodarstvo povečalo obseg za en odstotek na letni ravni in 0,3 odstotka na četrtletni, je z današnjo drugo oceno potrdil evropski statistični urad Eurostat.

Najvišjo rast v EU je beležil Ciper (3,8 odstotka), največji padec pa Latvija, kjer je BDP upadel za 1,4 odstotka na letni ravni.

Najbolj skrbijo razmere v največjem gospodarstvu regije in najpomembnejši trgovinski partnerici Slovenije, v Nemčiji, kjer je lani BDP upadel za 0,3 odstotka, v prvih treh četrtletjih pa prav tako beleži padce na letni ravni, ob upoštevanju sezonskih gibanj, po podatkih Destatisa. Zaradi visokih cen energije so na udaru predvsem energetsko intenzivni sektorji, kot sta kemična in kovinska industrija.

Enotne napovedi letne rasti

V svojih zadnjih ocenah so Umar, Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji napovedovali 1,5-odstotno letno rast. Vse tri zadnje ocene so bile tako precej nižje od tistih iz začetka leta; Umar je spomladi napovedoval 2,4-odstotno rast, EBRD pa je še maja pričakoval 2,3-odstotno rast.

Takšen odčitek bi pomenil tretje zaporedno upočasnjevanje letne gospodarske rasti. Ta je po pandemskem krčenju za dobre štiri odstotke leta 2021 poskočila za 8,4 odstotka, leta 2022 je znašala 2,7 odstotka, lani pa 2,1 odstotka. Toliko znaša prva ocena Sursa na podlagi letnih virov, ki je bila za 0,5 odstotne točke višja od ocene na podlagi četrtletnih virov.

Prihodnje leto naj bi se po napovedih Umarja, IMF in EBRD rast znova okrepila. Umar v jesenski napovedi pričakuje 2,4-odstotno rast v 2025, IMF in EBRD pa 2,6-odstotno rast.

Surs je letos izvedel obsežno revizijo, ki poteka na ravni EU vsakih pet let. V okviru te revizije so bili podatki o BDP za obdobje od prvega četrtletja leta 1985 do drugega četrtletja letos usklajeni z letnimi podatki.

Statistični urad z novim letom prehaja tudi na nov, posodobljen sistem standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). V primerjavi s trenutnim sistemom, ki je v veljavi od leta 2008, je največ sprememb na področju trgovine in informacijsko-komunikacijske dejavnosti (IKT), kjer je klasifikacija bolj razčlenjena.