Zlato v dobrem letu do štirih tisočakov? Tako napoveduje znana banka
Do sredine leta 2026 bi se lahko cena za 31,1 grama zlata vzpela do štiri tisoč dolarjev, napoveduje investicijska banka Goldman Sachs.
Investicijski banki Goldman Sachs in UBS sta znova zvišali svoji napovedi cen zlata, pri čemer višje cene v 2025 podpira močno povpraševanje centralnih bank, vloga kovine kot hranilca vrednosti v negotovih časih in geopolitična tveganja, poroča Bloomberg.
Analitiki Goldman Sachsa na čelu z Lino Thomas pričakujejo, da se bo zlato do konca leta povzpelo na 3.700 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), do sredine prihodnjega leta pa celo do 4.000 dolarjev. Medtem je strateginja UBS Joni Teves napovedala ceno 3.500 dolarjev za 31,1 grama do decembra 2025, sodeč po dveh ločenih poročilih, objavljenih v petek.
Nova napoved prihaja po tem, ko je zlato prejšnji teden zraslo za 6,6 odstotka, cene pa so v ponedeljek dosegle nov rekord nad 3.245 dolarji za 31,1 grama. Obe banki sta svoje cenovne napovedi izboljšali že marca, kar nakazuje na močno soglasje glede plemenitih kovin v negotovem okolju, ko trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa pretresa svetovne trge.
Večja možnost recesije
Analitiki Goldmana so dejali, da bodo nakupi institucionalnih vlagateljev letos v povprečju znašali okrog 80 ton na mesec – kar je več od njihove prejšnje povprečne ocene 70 ton – in ponovili svoje dolgoročno priporočilo za trgovanje z zlatom. Naraščajoča recesijska tveganja bi prav tako lahko spodbudila prilive v borzne sklade (ETF), vezane na ceno zlata, so dodali.
“Nedavni tokovi so presenetili navzgor, kar je verjetno odraz obnovljenega povpraševanja vlagateljev po varovanju pred recesijskim tveganjem in padca cen tveganih sredstev,” so povedali analitiki Goldmana in dodali, da ekonomisti banke zdaj vidijo 45-odstotno možnost recesije. Če pride do takšnega scenarija, bi se lahko “prilivi v ETF sklade še pospešili in dvignili cene zlata na 3.880 dolarjev do konca leta”.
Trg še ni pretirano zasičen
UBS medtem pričakuje veliko povpraševanja iz različnih tržnih segmentov – vključno s centralnimi bankami, dolgoročnimi upravljalci premoženja, makro skladi, skladi zasebnega kapitala in malimi vlagatelji – saj spreminjajoča se globalna trgovina in geopolitična ozadja krepijo potrebo po razpršitvi v varna zavetja. Kljub temu obstaja prostor za povečanje izpostavljenosti zlatu, saj trg še ni pretirano zasičen, je dejala Teves.
“Razmerje med pozicijami v zlatu in celotnimi sredstvi skladov zlata lahko preseže ravni, dosežene leta 2020, čeprav ne doseže nujno vrhunca v letih 2012-13,” je zapisala in dodala, da se je baza vlagateljev v zlato razširila od finančnega šoka leta 2008. “Vztrajna negotovost povečuje potrebo po diverzifikaciji portfeljev, kar koristi zlatu.”
Medtem bi lahko slabši likvidnostni pogoji – deloma zaradi omejene rasti ponudbe rudnikov in velikih količin zlata, vezanega v rezervah centralnih bank in skladih ETF – prispevali k večjim cenovnim gibanjem, je po poročanju Bloomberga še dejala Teves.
