Življenje po Tešu: nekaj let bomo uvažali precej več elektrike
Zmanjšanje proizvodnje elektrike v Termoelektrarni Šoštanj bo našo uvozno odvisnost pri elektriki povečalo za 30 do 40 odstotkov, pravi šef Elesa Aleksander Mervar.
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je v sredo prispevala petino v Sloveniji proizvedene električne energije, izhaja iz spodnje grafike, ki prikazuje ocenjeno proizvodnjo elektrike po urah (Teš je označen z oranžno barvo).
A v trenutnih razmerah je poslovanje šoštanjske termo divizije finančno nevzdržno, še bolj pa bo to do izraza prišlo v prihodnjih letih, pravi šef Elesa Aleksander Mervar. Ob upoštevanju polne stroškovne cene elektrike iz Teša, ki je okoli 180 evrov na megavatno uro (MWh), bi Teš prihodnje leto zabeležil 167 milijonov evrov, v 2026 pa 207 milijonov evrov izgube, ocenjuje.
Ker HSE šaleške termo divizije od novega leta dalje ne bo več mogla subvencionirati, je začela postopke za njeno reorganizacijo ter prenos v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Približno pol manj elektrike
Teš se ne bo povsem ustavil, saj je termoelektrarna tudi edini vir ogrevanja za Šaleško dolino, daljinske toplote pa ne morejo zagotavljati samo s plinskima blokoma. Primarna dejavnost novega podjetja, na katerega bosta prenesena Teš in Premogovnik Velenje, bo tako javna gospodarska služba proizvodnje toplote, stranski proizvod pa elektrika.
Prvi mož HSE Tomaž Štokelj je v Velenju dejal, da bo lahko Teš proizvajal le toliko elektrike, kot je bo potreboval za proizvodnjo toplote. Tako je v zadnjih dneh iz HSE slišati ocene, da se bo proizvodnja v 2025 zmanjšala na dobro tretjino do polovico sedanje.
Medtem ko bo toploto prodajal Komunalnemu podjetju Velenje, še ni jasno, prek koga in komu bo Teš prodajal elektriko. Vmesnik je lahko denimo Eles ali Borzen, je dejal Štokelj.
Povečan uvoz
Vprašanje pa je, kaj zmanjšanje proizvodnje elektrike v Teš pomeni za slovensko oskrbo z elektriko.
Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc je na sredini izredni seji občinskih svetov občin Velenje in Šoštanj v Velenju na to vprašanje dejal, da bomo izpad nadomestili z obnovljivimi viri energije (OVE) in uvozom. “Uvožena elektrika je cenejša, kot bi jo Teš naredil s kuponi,” je odgovoril na vprašanje iz publike, kdo bo to plačal.
Mervar pravi, da je obstoječa slovenska proizvodnja električne energije ključno odvisna od hidroloških razmer in od morebitnega remonta jedrske elektrarne v Krškem, ki poteka vsakih 18 mesecev. Posledično lahko medletno variira tudi do dveh teravatnih ur.
Letna proizvodnja se, kot kaže spodnji graf, zadnje desetletje giblje med 11,5 in 13,5 teravatne ure (brez upoštevanja hrvaške polovice NEK). Izjema je leto 2022, ko so zaradi energetske krize vladale izredne razmere.
Zdaj pa se bo količina elektrike iz Teša, ki praviloma predstavlja petino naše letne proizvodnje, prepolovila.
Največji šesti blok Teša je bil od priklopa v omrežje v letu 2015 večkrat na remontu, zadnja leta so ga nekajkrat ugasnili zaradi varčevanja s premogom ali nekonkurenčnosti. Ob vseh teh situacijah se je pokazalo, da slovenski energetski sistem lahko shaja brez njega. A zdaj bo zmanjšanje dolgoročno.
"Vsekakor se bo ob zmanjšanem obratovanju Teša kratkoročno povečala uvozna odvisnost države, po moji oceni med 30 in 40 odstotkov," pravi Mervar. "Srednjeročno, nekje do leta 2030, pa lahko izpad nadomestimo s povečanjem deleža obnovljivih virov energije v sistemu. Gre za sončna in vetrna polja, priključena neposredno na prenosno omrežje, ter izkoriščanje hidro potenciala, vse to po potrebi ob podpori manjših plinskih enot."
Teš kot rezerva
Mervar pristavlja, da se lahko proizvodnja v Tešu po potrebi poveča, če bo seveda na voljo dovolj premoga.
"Ob morebitni krizi in če bo v danem trenutku deponija lignita polna, se lahko njegova proizvodnja iz neto tehničnega minimuma 228 megavatov poveča na neto tehnični maksimum 542 megavatov v 32 minutah," pravi.
Zakon do decembra v DZ
Nov obratovalni režim Teš bo opredelil interventni zakon, ki ga pišejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. Sprejet bo predvidoma decembra po nujnem postopku. Kumer je obljubil, da bo predlog zakona dan na vpogled lokalni skupnosti, a takoj nato dodal, da "bo treba tehtati med časom, ki si ga bo nekdo vzel za preučevanje, in lovljenjem rokov za pravočasen sprejem zakonodaje".
V nasprotnem primeru bodo v Tešu in Premogovniku Velenje morali sprožiti nepovratne postopke, je dejal, misleč na grožnjo insolventnosti. Da do tega ne pride, morajo biti ukrepi sprejeti še letos.
Novoustanovljeno združeno podjetje Teš in Premogovnika Velenje bo predvidoma ustvarjalo med 150 in 200 milijoni evrov izgube letno, ki naj bi jo pokrili znotraj državne energetike.
