“Zaposlovanje tujih delavcev je postalo nujno”
V trgovskih podjetjih, kjer imajo zaradi nizkih plač pomanjkanje delavcev, zaposlujejo tudi ljudi s Filipinov, Indije, Nepala, ki pomagajo pri polnjenju polic ali v skladiščih.
“Na prodajnih mestih imamo ves čas odprtih okoli dvesto delovnih mest,” je pred meseci v intervjuju za Forbes Slovenija dejal prvi mož Petrola Sašo Berger.
Posledično nekatere bencinske črpalke v zadnjih letih ne delujejo po odpiralnem času, je potrdil Berger, a na Petrolu po njegovih zagotovilih skrbijo, da je blizu zaprte črpalke alternativa, ki zagotavlja preskrbo.
Med sezono si pomagajo s študenti in tudi upokojenci, zdaj pa tudi s tujimi delavci. Po tem, ko so nedavno sprejeli prvo skupino sodelavcev s Filipinov na Hrvaškem, naj bi zdaj delavce iz te države zaposlovali tudi v Sloveniji. Neuradno so ustvarili posebno delovno mesto pomočnika prodajalca, na katerem bodo zaposleni ti delavci, ki vsaj na začetku ne znajo slovenskega jezika.
Uradno so nam v Petrolu povedali le, da zaposlujejo tujce in da jih bodo tudi v prihodnje, delajo pa predvsem v maloprodaji in skladiščih.
Dvakrat več tujih delavcev
Julijski podatki statističnega urada kažejo, da je vsak šesti zaposleni v slovenskem gospodarstvu tujec. Trenutno je pri nas okoli 150 tisoč tujih delavcev, kar je dvakrat toliko kot pred petimi leti.
"Pomanjkanje delavcev, predvsem v maloprodaji, je izziv, s katerim se sooča celotna panoga, ne samo Petrol. Zaposlovanje tujih delavcev je postalo nujno, saj na trgu delovne sile in ob trenutni stopnji brezposelnosti težko najdemo zadostno število domačih kandidatov za prosta delovna mesta," pravijo v podjetju.
"Prepričani smo, da zaposlovanje sodelavcev iz različnih držav bogati naše delovno okolje in prispeva k uspehu podjetja," pravijo v Petrolu.
V Mercatorju delavci iz Indije in Nepala
V Mercatorju imajo od lani tudi delavce iz Indije in Nepala. "Tujce zaposlujemo glede na kadrovske potrebe predvsem kot pomoč pri polnjenju polic in delu v skladišču," pravijo.
Delavce iz Indije in Nepala so zaposlili kot kuharske pomočnike na oddelkih toploteke v hipermarketih. "Gre za izkušene delavce, izobražene in tudi zelo pripravljene sprejemati nova znanja. V delovne sredine so se hitro in uspešno vklopili," pravijo v vodstvu Mercatorja.
V podjetju si, kot pravijo, prizadevajo, da bi tuji delavci – ne glede na to, iz katere države prihajajo – osvojili znanje slovenskega jezika. "Zato vse vključujemo v tečaj že v času pridobivanja delovnega dovoljenja in tudi pozneje, ko se pri nas zaposlijo," pravijo v Mercatorju.
V Tuševih trgovinah zaposleni z Balkana
Tudi v Tušu pravijo, da se podobno kot številna druga podjetja v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem kadrov. Največ težav imajo pri pridobivanju novih sodelavcev v deficitarnih poklicih, na primer mesarjev.
Kadrovski manko krpajo tudi s tujimi državljani, ki pri njih večinoma prihajajo s področja Balkana. "Med tujimi zaposlenimi nimamo državljanov iz azijskih držav. "Sodelavci iz tujine, ki ne obvladajo slovenskega jezika, opravljajo naloge, ki ne vključujejo komuniciranja s kupci,” pravijo.
