Zaostanek Evrope v osmih točkah: Ukrepajte, sicer sledi “počasna agonija”

Konkurenčnost Evropske unije (EU) in prosperiteta Evropejcev sta ogroženi, ugotavljajo politiki na najvišji ravni, ekonomisti, gospodarska združenja.

Gospodarska rast je zastala, produktivnost in drugi kazalniki gospodarske vitalnosti se slabšajo v primerjavi z glavnimi trgovinskimi tekmicami. Podjetja v Evropi imajo tudi dve leti po koncu energetske krize od dva- do trikrat višje stroške električne energije kot v ZDA in na Kitajskem, cene zemeljskega plina so celo štiri- do petkrat višje.

Evropsko gospodarstvo je počasno pri digitalni preobrazbi in doseganju kritične mase za financiranje razvoja novih tehnologij, je v lani predstavljenem poročilu ugotavljala ekipa nekdanjega predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. S tem pa vse bolj zaostaja v globalni tekmi s Kitajsko in ZDA, vodilnima akterjema gospodarske tekme na področju visoke tehnologije.

Hkrati se v času, ko je javni dolg v več državah zaskrbljujoče visok, regija zaradi staranja prebivalstva, vojne v Ukrajini ter zelenega prehoda sooča z visokimi zahtevami po financiranju.

Globalizacija, ki je bila prej priložnost, je zdaj tveganje, ugotavlja članica izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Isabel Schnabel, saj se geogospodarska razdrobljenost povečuje in krepi gospodarsko povezovanje med “prijateljskimi” državami. To pa je za evrska podjetja večje tveganje, saj so bolj vpeta v globalne vrednostne verige kot številni njihovi konkurenti. Kot je dejal Draghi, so velika evropska podjetja bolj kot zaradi napovedanih ameriških carin na podjetja iz EU zaskrbljena zaradi višjih ameriških carin za Kitajsko, saj bi se lahko kitajske presežne zmogljivosti preusmerile v Evropo.

Ukrepajte, sicer sledi počasna agonija, je pred meseci vodilnim evropskim politikom dejal Draghi.

1. Naraščajoč razkorak v produktivnosti

Ameriški BDP na prebivalca v standardih kupne moči je leta 2023 znašal 83 tisoč dolarjev, evropski 59 tisoč dolarjev. Razlika se je nekoliko povečala v zadnjih letih; v 2019 je bil ameriški BDP za 35 odstotkov večji kot evropski, v 2023 za 40 odstotkov.

BDP je merilo gospodarske razvitosti držav, podatki, izraženi v standardih kupne moči pa odpravljajo razlike v ravni cen med državami in s tem omogočajo primerjavo.

Tisto, kar zbuja skrb pri politikih, je vse večji razkorak pri produktivnosti dela, merjeni z ustvarjeno dodano vrednostjo na uro opravljenega dela. Ta se je od leta 2000 v evrskem območju povečevala precej počasneje kot v ZDA. Leta 1995 je delavec v evrskem območju v eni uri v povprečju ustvaril 47,1 dolarja BDP, kar je bilo podobno ameriški ravni produktivnosti dela, ki je znašala 46,6 dolarja. Do leta 2019 se je razlika v produktivnosti med obema regijama povečala na 18 odstotkov v korist ZDA, do leta 2023 na več kot 20 odstotkov.

“Eden od glavnih vzrokov za to je, da evropska podjetja niso uspela izkoristiti povečanja učinkovitosti, ki so ga prinesle informacijske in komunikacijske tehnologije,” je razkorak med EU in ZDA oktobra v enem od govorov pojasnila Schnabel iz ECB. Evropska podjetja so torej slabše izkoristila razmah interneta kot ameriška.

2. Izpet nemški model

Schnabel iz ECB opozarja na “zaskrbljujoč” trend padanja nemškega izvoznega tržnega deleža, ki navzdol vleče celotno evrsko območje. Delež v globalnem izvozu sicer, kot kaže spodnji graf, pada tudi ZDA, a počasneje.

Po navedbah članice izvršnega odbora ECB je razlog v tem, da se je nemški model gospodarstva, osredotočen na izvoz višjecenovnih izdelkov v tradicionalnih industrijskih panogah, izpel. To upočasnjuje rast največjega evrskega gospodarstva, ki je v zadnjem desetletju v povprečju dosegla manj kot odstotek letno. Industrijska proizvodnja v Nemčiji pa se je – čeprav je energetski šok prenesla bolje od prvih napovedi – od leta 2021 skrčila za desetino. Podoben upad je v teh treh letih zabeležila tudi Slovenija.

Razlog za upadanje evrskega tržnega deleža je tudi vzpon kitajskih podjetij v vrednostni verigi. Če so pred dvema desetletjema veljali za proizvajalce in dobavitelje oblačil, plastike in preprostih izdelkov, zdaj tekmujejo s podjetji iz Nemčije, Francije, Italije v panogah z visoko dodano vrednostjo.

3. Neizkoriščen notranji trg EU

Večjo škodo kot ameriške carine evrskemu gospodarstvu po ugotovitvah Draghijeve ekipe povzročajo trgovinske in regulatorne ovire med državami članicami EU. Pri tem navaja ocene Mednarodnega denarnega sklada, ki kažejo, da so ovire znotraj EU ekvivalent 45-odstotnim carinam na blago in 110-odstotnim carinam na storitve, medtem ko je Trump EU napovedal 25-odstotne carine na blago iz EU.

Notranje ovire krčijo trg, na katerem delujejo evropska podjetja, in posledica tega je, navaja avtor poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti, da trgovina med državami članicami EU znaša manj kot polovico tiste, ki jo med sabo ustvarijo ameriške zvezne države.

Trgovina med državami članicami EU znaša manj kot polovico tiste, ki jo med sabo ustvarijo ameriške zvezne države.

4. Nimamo velikih podjetij

Draghijevo poročilo omenja še nižjo inovacijsko zmogljivost podjetij v evrskem območju, ki so lahko povezane z manjšo povprečno velikostjo podjetij. Na seznamu 100 največjih podjetij na svetu je le 18 evropskih, najvišje uvrščeni Novo Nordisk zaseda 24. mesto, kaže sveže poročilo Ernst & Young.

“Evropa je obtičala v statični industrijski strukturi, v kateri se pojavlja le malo novih podjetij, ki bi lahko postala novi motorji rasti. Dejansko v zadnjih petdesetih letih v EU ni bilo ustanovljeno nobeno podjetje s tržno kapitalizacijo nad 100 milijard evrov, medtem ko je bilo v tem obdobju ustanovljenih vseh šest ameriških podjetij z vrednostjo nad tisoč milijard evrov,” je v poročilu navedla Draghijeva ekipa.

Največje evropsko podjetje Novo Nordisk je bilo sicer ustanovljeno v 80. letih prejšnjega stoletja, a z združitvijo dveh podjetij iz 20. let prejšnjega stoletja.

5. Manj zagonskih podjetij

Leta 2023 se je globalno gledano število tko imenovanih samorogov (zagonskih podjetij, katerih vrednost presega milijardo dolarjev), povečalo na 1.361, kar je nekoliko več kot leta 2022, ko jih je bilo 1.312.

A kar polovica jih je v ZDA (skupno 653), med njimi so SpaceX, Instacart, Stripe, Epic Games in Databricks. Na drugem mestu je Kitajska s 169 samorogi, med katerimi je največji ByteDance. EU jih ima skupaj manj kot sto. V Nemčiji je 29 samorogov, med bolj znanimi so Delivery Hero, Celonis in BioNTech.

Polovica samorogov, skupno 653, ima sedež v ZDA, v Evropi jih domuje manj kot sto.

6. Slabši dostop podjetij do kapitala

Številna podjetja iz EU z velikim potencialom za rast raje iščejo financiranje pri ameriških skladih tveganega kapitala na ameriškem trgu, kjer se lažje širijo in hitreje dosežejo dobičkonosnost.

Med letoma 2008 in 2021 je bilo v Evropi ustanovljenih 147 samorogov. Od teh jih je 40 svoj sedež preselilo v tujino, 32 v ZDA, kaže analiza Evropske komisije. Ta pokaže, da imajo zagonska podjetja v ZDA in na Kitajskem boljši dostop do kapitala kot v EU, pri čemer navaja študije, ki kažejo, da je razlog v majhnem obsegu skladov tveganega kapitala ter razdrobljenosti evropskih delniških trgov.

V zadnjem desetletju so naložbe tveganega kapitala v evropska zagonska podjetja dosegle 0,3 odstotka BDP, kar je manj kot tretjina vrednosti v ZDA, je navedla Schnabel. Z bančnim financiranjem ni mogoče zapolniti te praznine.

Da je problem v razdrobljenosti kapitalskih trgov, je januarja letos dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen. “Prihranki evropskih gospodinjstev znašajo skoraj 1.400 milijard evrov, medtem ko v ZDA znašajo le nekaj več kot 800 milijard evrov. Ker je naš domači kapitalski trg razdrobljen, se denar preusmerja v tujino: 300 milijard evrov prihrankov evropskih družin je vsako leto vloženih v tujini.”

Tudi prvo javno ponudbo delnic evrska podjetja pogosteje izvedejo na bolj aktivnih in manj reguliranih ameriških borzah, v poročilu navaja Draghi.

V zadnjem desetletju so naložbe tveganega kapitala v evropska zagonska podjetja dosegle 0,3 odstotka BDP, kar je manj kot tretjina vrednosti v ZDA.

7. Razvojni zaostanek v ključnih sektorjih

Ker so podjetja v EU specializirana za zrele tehnologije, kjer so možnosti za preboj omejene, porabijo manj sredstev za raziskave in razvoj – 270 milijard evrov manj kot njihovi ameriški konkurenti v letu 2021, v poročilu ugotavlja Draghi.

Zaostanek pri inovacijah pojasni dve tretjine razlike med BDP na prebivalca v ZDA in EU, v dokumentu o kompasu konkurenčnosti piše Evropska komisija. “Evropska industrijska struktura je postala statična, prevladujejo tradicionalni sektorji, ki za raziskave in inovacije namenjajo manj sredstev kot tehnološko usmerjeni sektorji v ZDA, le malo zagonskih podjetij pa dosega kritično maso z novimi prebojnimi tehnologijami,” piše.

Med tremi največjimi vlagatelji v raziskave in inovacije v Evropi v zadnjih dvajsetih letih prevladujejo avtomobilska podjetja, ki so vlagala predvsem v hibridno tehnologijo. V ZDA je bilo v začetku tisočletja enako, saj so vodila avtomobilska in farmacevtska podjetja, zdaj pa so vsi trije največji vlagatelji iz tehnološke panoge.

Tu je EU v velikem zaostanku. Na primer, 61 odstotkov vseh svetovnih sredstev za zagonska podjetja na področju umetne inteligence je namenjenih podjetjem v ZDA, 17 odstotkov podjetjem na Kitajskem in le šest odstotkov podjetjem v EU. Pri kvantnem računalništvu podjetja iz EU pritegnejo le pet odstotkov svetovnega zasebnega financiranja, medtem ko podjetja iz ZDA kar 50-odstotni delež.

Medtem ko primerjava števila patentov v Draghijevem poročilu kaže, da Evropa zaostaja v ključnih sektorjih, kot so internet stvari, umetna inteligenca, kibernetska varnost, oblačne storitve, pa je vodilna v sektorju zelenih tehnologij (baterijske tehnologije, vetrne elektrarne, hidroelektrarne, vodik).

8. Prekomerna regulacija in birokracija

Draghijeva ekipa je v poročilu veliko regulatorno breme ponazorila s podatkom, da je EU med letoma 2019 in 2024 sprejela približno 13 tisoč aktov, medtem ko bo v ZDA na zvezni ravni sprejetih 3.500 zakonov in 2.000 resolucij.

EU je po navedbah v poročilu od finančne krize leta 2008 uvedla previdnostni regulatorni princip, ki pa je privedel do povečanja števila prekrivajočih se predpisov. S tem je EU predvsem malim in srednjim podjetjem povzročila višje stroške in večjo pravno negotovost, hkrati pa nenamerno dala prednost neevropskim podjetjem. Nekatere države direktivam EU dodajajo dodatne zahteve, kar poleg povečevanja regulacije dodatno drobi enotni trg, saj ustvarja neenake konkurenčne pogoje v državah članicah.

Draghijeva ekipa je v poročilu kot primer navedla oceno, da je evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) zmanjšala dobiček malih tehnoloških podjetij za več kot 15 odstotkov.

Evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) je zmanjšala dobiček malih tehnoloških podjetij za več kot 15 odstotkov, piše v Draghijevem poročilu.

Bruselj s prvimi ukrepi

Draghi je v poročilu pred pol leta ugotovil, da bi EU za lovljenje koraka z ZDA in Kitajsko potrebovala med 750 in 800 milijardami evrov dodatnega financiranja na leto. Ključne prioritete pa bi morale biti znižanje cen energije, povečanje konkurenčnosti ter krepitev naložb v obrambo, je navedel.

Evropska komisija je januarja sprejela kompas konkurenčnosti, ta teden pa tudi dogovor za čisto industrijo:

• zmanjšanje birokracije: ta teden so napovedali zmanjšanje obsega trajnostnega poročanja za podjetja, ki naj bi koristilo predvsem MSP,
• zmanjševanje ovir na notranjem trgu EU: tu je Von der Leyen napovedala tako imenovani “28. režim”, posebna panevropska pravila s področja davčne, delovne in korporacijske regulative za inovativna podjetja. Podrobnosti naj bi bile znane v prvem četrtletju leta 2026.
• lažji dostop do financ: Von der Leyen je napovedala ‘unijo prihrankov in naložb’, podrobnosti še niso znane.
• spodbude za znanje in spretnosti: za premostitev vrzeli v znanju in spretnostih ter delovni sili se načrtuje ustanovitev ‘unije znanj in spretnosti’. Kot je dejala Von der Leyen, “preveč naših najboljših talentov zapušča EU, ker je njihova podjetja lažje razvijati drugje”.
• uvedbo orodja za usklajevanje konkurenčnosti: prek tega naj bi evropske države zasledovale skupne industrijske cilje. Gradili naj bi na principu pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, prek katerih je EU do zdaj finančno podpirala projekte na področju vodika, baterij in polprevodnikov …
• zaščito evropske industrije: EU naj bi v kratkem predstavila akcijski načrt za jeklarsko in kovinsko industriji, ki bo zajemal naložbe, vložke in uporabo trgovinskih zaščitnih ukrepov proti poceni uvozu. Podoben načrt za kemično industrijo naj bi predstavili do konca leta.
• banka za razogljičenje industrije: v okviru te namerava komisija mobilizirati 100 milijard evrov za podporo razogljičenju industrijskih podjetij.