Zakaj ultra bogati Švicarji nenadoma grozijo s selitvijo

V Švici poteka burna razprava o davkih na dediščino za ultra bogate, poroča Bloomberg. Zaradi predloga, po katerem bi prebivalci z dediščino, vredno prek 50 milijonov frankov (53,1 milijona evrov), za znesek nad to mejo plačali 50-odstotni davek, multimilijonarji in milijarderji grozijo s selitvijo.

V junijski raziskavi revizijskega podjetja PwC sta dve tretjini lastnikov podjetij, katerih dediče bi lahko doletel nov davek, navedli, da razmišljajo o preventivnem prenosu svojega premoženja na druge družinske člane. Več kot polovica jih je dejala, da razmišljajo o selitvi v tujino.

Dediščina trenutno obdavčena le v nekaterih kantonih

Švica trenutno nima davka na dediščino na državni ravni. Nekateri kantoni imajo tovrstne dajatve, vendar so zakonci in otroci (torej prvi dedni red) v večini primerov oproščeni. V primeru, da so potomci obdavčeni, pa je stopnja obdavčitve v posameznih kantonih največ 3,5 odstotka.

Isabel Martínez, vodja raziskav na ekonomskem inštitutu švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo ETH Zürich, ocenjuje, da je v Švici davčnih zavezancev, katerih premoženje presega 50 milijonov frankov, približno 2.500 oziroma 0,1 odstotka vseh davčnih zavezancev. V državno blagajno letno prispevajo med pet in sedem milijard frankov.

Glede na Bloombergov seznam milijarderjev v Švici trenutno živi 22 od 500 najbogatejših ljudi na svetu.

Kritiki opozarjajo na tveganja

Nasprotniki predloga poleg tveganja, da bi se bogati preprosto odselili, vidijo tudi tveganje za gospodarsko škodo. Opozarjajo, da je predlagani davek tako visok, da bi morali dediči podjetij prodati premoženje, da bi ga lahko plačali. To bi ogrozilo delovna mesta, zlasti če bi bil kupec tujec, saj je manj verjetno, da bi ta proizvodnjo ohranil v dragi Švici.

Stefan Legge, vodja oddelka za davčno in trgovinsko politiko na univerzi St. Gallen, je za Bloomberg dejal, da tega davka najbogatejši niso pripravljeni plačati, in opozoril na kontraproduktivnost predloga. Izgubo prihodkov zaradi izselitve bogatih prebivalcev bi bilo namreč treba nadomestiti z zvišanjem davkov za druge.

“Krivi so za podnebno krizo, zato naj plačajo več”

Davek je predlagalo mladinsko krilo Socialnih demokratov – Juso, ki predlaga, da bi z izplenom država financirala ukrepe za reševanje podnebne krize. “Najbogatejši so se okoristili z gospodarskim sistemom, ki je povzročil podnebno krizo, zato bi morali za boj proti posledicam plačati več kot ostali člani družbe,” je dejala Mirjam Hostetmann., predsednica Juso, ki je zbral 100 tisoč podpisov za nacionalni referendum.

Švicarji naj bi o predlogu glasovali čez približno dve leti, parlament pa bo o njem še razpravljal. Vlada sicer predlogu nasprotuje.

Švica ni edina

Ideje o močnejši obdavčitvi najbogatejših se ne dogajajo samo v Švici. Vlade po vsem svetu razmišljajo, kako bi od najbogatejših iztisnile več, da bi se lažje spopadle z velikimi primanjkljaji in financirale javne storitve. Povsod se vrstijo opozorila, da bodo takšni ukrepi povzročili odhod bogatih in izgubo naložb.

Združeno kraljestvo na primer ukinja davčne olajšave za nerezidente z visokimi dohodki, Španija pa je uvedla začasni davek na premoženje za plačilo socialnovarstvenih programov v času povišane inflacije. Brazilija, ki letos predseduje skupini G20, je predlagala uvedbo globalnega davka za najbogatejše, vendar so se mnenja držav razhajala. Med nasprotnicami so bile tudi ZDA, še piše Bloomberg.