Zakaj napovedane Trumpove carine imenujejo tudi “piščančji davek 2.0”?
Ameriški predsednik Donald Trump ta teden napoveduje zvišanje carin na uvožena vozila, kjer pa imajo ZDA v enem segmentu že šest desetletij zelo visoko carinsko stopnjo.
Davek na piščance (angleško Chicken Tax) je carina, ki so jo ZDA leta 1964 uvedle na uvožena lahka gospodarska vozila in dostavnike. Sprva je bila mišljena kot začasen ukrep, a se je obdržala vse do danes, torej celih šest desetletij.
Carina je bila uvedena v času trgovinske vojne z Evropo, ki se je začela zaradi nesoglasij o uvozu zamrznjenega piščanca. Razlog je bil v tem, da so zlasti Nemci in Francozi takrat vse več piščancev kupovali od ameriških kmetov, ki so povečevali obseg in tudi z uporabo naprednejših tehnik dosegali nižje, za evropskega kmeta nedosegljive cene. Evropska gospodarska skupnost, predhodnica Evropske komisije, je s carinami na piščance zaščitila domače kmete in omejila ameriški uvoz.
Predsednik ZDA Lyndon Johnson je nato leta 1964 v odgovor na evropske dajatve uvedel 25-odstotni davek na uvoz lahkih gospodarskih vozil in dostavnikov v ZDA. Carina je močno prizadela zlasti nemški Volkswagen, katerega pickupi modela T2 so se takrat v ZDA vse bolje prodajali.
Carinska stopnja, ki se je je prijel ime piščančji davek, velja še danes. Ta teden naj bi jo trenutni predsednik Donald Trump povečal, saj napoveduje kar 25-odstotne dodatne carine na ves uvoz vozil v ZDA. Ameriški mediji pa ukrep, ki se je obdržal kar šest desetletij, navajajo kot dokaz, da pri carinah ni zmagovalcev.
Škodljive za potrošnika
Ukrep, ki je sprva zaščitil domače, ameriške proizvajalce lahkih gospodarskih vozil, je na dolgi rok izkrivil trg. Zaradi njega so bili uvoženi poltovornjaki bistveno dražji, domačim proizvajalcem, kot so Ford, General Motors in Stellantis, pa je ukrep v tem segmentu omogočil skorajda monopol. Še danes so praktično vsi pickupi za ameriški trg izdelani v ZDA. Omenjena trojica proizvajalcev je imela lani 80-odstotni tržni delež v tem segmentu, ki jim prinaša tudi daleč največje dobičke.
Domači proizvajalci so imeli manj konkurence, ki bi spodbujala inovacije in cenovno konkurenčnost. “Carine so sprva rešile, a sčasoma pokopale ameriško avtoindustrijo,” je nedavno dejal analitik z Wall Streeta Nicholas Colas. Analitiki, ki jih v teh mesecih povzemajo ameriški mediji, se strinjajo, da je ukrep privedel do številnih gospodarskih izkrivljanj in strateških prilagoditev v svetovni avtomobilski industriji.
Kot navajajo spletni viri, so nekateri proizvajalci vozil vložili veliko truda v izogibanje carinam. Ford in Subaru naj bi tako v preteklosti tovornjake uvažala iz drugih držav kot potniška vozila, za katere je carina nižja (za avtomobile iz EU je trenutna carinska stopnja v ZDA pri 2,5 odstotka), nato pa jih v ZDA z odstranitvijo sedežev in drugimi prilagoditvami predelala v dostavnik ali lahko gospodarsko vozilo. Nekateri drugi proizvajalci naj bi visoko ocarinjene modele uvažali po delih in jih sestavili v ZDA.
POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”
