Za ta dela se iščejo upokojenci

Septembra je začela veljati novela zakona o urejanju trga dela, ki med drugim povečuje dovoljeno število ur začasnega in občasnega dela upokojencev. Na mesec lahko po novem delajo največ 85 ur (prej 60 ur) oziroma trikrat na leto do 125 ur (prej 90 ur). Omejitev števila ur, ki jih upokojenci lahko opravijo na leto, pa se je zvišala s 720 ur na 1.020 ur.

Zvišala se je tudi minimalna urna postavka, ki do 28. februarja 2026 ne sme biti nižja od 7,34 evra bruto. Najvišji letni koledarski dohodek, ki ga upokojenec lahko pridobi za opravljeno začasno in občasno delo, pa je po novem določen v višini 12-kratnika minimalne plače (trenutno nekaj manj kot 16 tisoč evrov letno). Višino obeh zneskov vsako leto do konca februarja določi minister za delo.

Če upokojenec prekorači največje dovoljeno število ur dela ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek od dovoljenega, je lahko kaznovan z globo v višini od 250 do 500 evrov.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želijo omogočiti več dela upokojencev. Kot razlog za spremembe navajajo, da se “delodajalci vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem usposobljenega kadra kot posledice nizke brezposelnosti in s tem bistveno oteženo organizacijo dela ter večjo obremenjenostjo zaposlenih”.

Koliko upokojencev dela

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je v Sloveniji trenutno 657.450 uživalcev pokojnin. Od teh je največ (76 odstotkov) takšnih, ki prejemajo starostno pokojnino, in sicer 499.861.

Med temi pa je po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) 15.831 prejemnikov dohodkov iz začasnega ali občasnega dela upokojencev, torej okoli tri odstotke vseh prejemnikov starostnih pokojnin. V zadnjem desetletju je njihovo število stalno naraščalo, z izjemo let 2020 in 2021. Od leta 2016, ko so našteli 7.063 prejemnikov dohodkov iz začasnega ali občasnega dela upokojencev, se je njihovo število več kot podvojilo.

Želja, da ostanejo aktivni in v družbi

Agencije za zaposlovanje opažajo majhen, a stabilen pritok upokojencev, ki iščejo delo. “Ocenjujemo, da gre za nekaj odstotkov vseh aktivnih iskalcev dela,” pravijo v agenciji Adecco. “Mesečno se na nas obrne več deset upokojencev, predvsem za občasne ali krajše oblike zaposlitve. Delež se razlikuje glede na regijo in sezonske potrebe trga dela,” pojasnjuje vodja razvoja poslovanja v Adeccu Damir Battisti.

Upokojence k zaposlitvi najpogosteje žene želja po dodatnem zaslužku, pa tudi želja po ohranitvi socialne vključenosti, aktivnega življenjskega sloga in občutek koristnosti, navaja Battisti. Kot pomembne razloge vidi še željo po ohranjanju rutine, stika z ljudmi in prenosu znanja na mlajše generacije.

Delodajalci pa, kot opažajo v Adeccu, upokojence vse bolj prepoznavajo kot zanesljiv in izkušen kader, zlasti v času pomanjkanja delovne sile ter ob povečanih sezonskih ali projektnih potrebah. “Povpraševanje po upokojencih kot dodatni delovni sili je v zadnjih letih stabilno in v določenih dejavnostih tudi v porastu,” pove Battisti.

Skrajšan delovnik

Upokojenci se najpogosteje vključujejo v dela, ki omogočajo krajši delovni čas ali večjo fleksibilnost, pojasnjuje Battisti iz Adecca.

“Gre predvsem za administrativna in podporna dela, delo v trgovini ter drugih storitvenih dejavnostih. Pogosto sodelujejo tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, zdravstvu ter institucionalnem varstvu, kot so domovi za starejše, kjer opravljajo podporne, spremljevalne ali svetovalne naloge. V določenih primerih se vključujejo tudi kot mentorji ali svetovalci, kjer s prenosom znanja in izkušenj pomembno prispevajo k strokovnim poklicem in delovnim procesom,” navaja.

V NLB se odločajo za nekdanje zaposlene

V Sparu 62 upokojencev predstavlja približno odstotek vseh zaposlenih. Kot pojasnjujejo v trgovskem podjetju, jih dojemajo kot pomemben del delovnega okolja, saj gre za ljudi z bogatimi izkušnjami, znanjem in dobrimi delovnimi navadami, ki jih z veseljem delijo z mlajšimi sodelavci. “Medgeneracijsko sodelovanje vidimo kot veliko prednost, upokojenci prinašajo stabilnost in zanesljivost, pogosto razbremenijo ekipe, hkrati pa jim delo omogoča ohranjanje socialnih stikov, občutka vključenosti in aktivne vloge v družbi,” pravijo.

Tudi NLB občasno zaposluje upokojence, predvsem nekdanje zaposlene v banki. “V primeru povečanega obsega dela zaposlujemo upokojence predvsem za administrativna dela. Gre za upokojence, ki so bili pred tem zaposleni v banki in imajo ogromno znanja in izkušenj. Zato jih ni treba uvajati, saj jih zaposlimo na področjih, kjer so predhodno delali,” pojasnjujejo.

V McDonald’su so program zaposlovanja upokojencev vzpostavili leta 2016. Kot so nam sporočili, trenutno zaposlujejo okoli 2.000 ljudi, poleg redno zaposlenih tudi dijake in študente ter upokojence. Slednjih je 48. Podjetje je imelo sicer v Sloveniji konec leta 2024 874 zaposlenih, prevladujejo pa mladi. Povprečna starost zaposlenih je bila namreč 32,4 leta.

A v podjetju prepoznavajo, da imajo upokojenci vrsto izkušenj, predvsem pa so gostoljubni, uglajeni in se hitro približajo gostom. “Zaradi tega jih načrtno postavimo na delovne položaje v jedilnici, kjer se lahko reintegrirajo v družbeno življenje, saj imajo stike tako z gosti kot z zaposlenimi,” pojasnjujejo.

Ugotavljajo, da sodelovanje različnih generacij pri delu lahko prinese številne koristi, kot so izmenjava znanj in izkušenj, boljše razumevanje medgeneracijskih razlik in krepitve medsebojnega spoštovanja ter izboljšanja produktivnosti in zadovoljstva pri delu.

Medgeneracijsko sodelovanje hkrati prinaša tudi nekatere izzive, pravijo McDonald’su. “Glavni izziv je vzpostavitev prvega stika med upokojencem in ostalimi zaposlenimi, saj se pri delu z različnimi generacijami lahko pojavijo izzivi, kot so različne vrednote, prepričanja, način razmišljanja in delovanja, jezikovne ovire, drugačen življenjski slog in težave pri medgeneracijskem razumevanju. Poleg tega se lahko pojavijo tudi izzivi pri uporabi tehnologije, saj imajo različne generacije različno stopnjo digitalne pismenosti,” navajajo.

Zanimanja več kot dopušča zakon

V McDonald’su še izpostavljajo, da je zanimanje upokojencev za delo pri njih izredno veliko, vendar zaradi zakonskih urnih omejitev ne morejo sprejeti vseh. Pri planih dela morajo namreč paziti, da ne presežejo predpisanih ur, ki jih za upokojence predpisuje država.

V Sparu medtem navajajo, da se pri zaposlovanju upokojencev pojavljajo administrativni in sistemski izzivi. “Menimo, da bi bilo zaposlovanje še lažje, če bi bil sistem enostavnejši, bolj pregleden in prožnejši, kar bi bilo v prid tako delodajalcem kot upokojencem,” pravijo.

Ta problem opažajo tudi agencije za zaposlovanje. Jasnejši in administrativno enostavnejši pogoji tako za delodajalce kot upokojence bi pripomogli tudi k večjemu zanimanju upokojencev za delo, meni Battisti iz Adecca.