Zakaj leto dni po poplavah dve tretjini podjetij še čakata na odškodnino?

Viktorija Visočnik Urh je lastnica turistične kmetije v hribovskem zaselku Ter nad Ljubnim ob Savinji. Poleg živinoreje ima prijavljeno postransko turistično dejavnost; ukvarja se z oddajanjem sob, apartmajev, ima tudi glamping.

Poplave kmetiji niso povzročile škode, leži namreč na 1.100 metrih nadmorske višine, družina Visočnik pa je morala avgusta lani kljub temu odpovedati vse rezervacije. Deroča voda je namreč v dolini odnesla več kilometrov ceste skozi zaselek Rastke in proti Smrekovcu, ki pelje (tudi) do njih.

Leto dni pozneje ima kmetija polno zasedene turistične zmogljivosti. A sogovornica se ne more znebiti občutka, da je država na bolj odmaknjene prebivalce nekako pozabila.

Po javno dostopnih podatkih je kot lastnica dopolnilne dejavnosti sredi letošnjega leta prejela slabih 400 evrov pomoči zaradi izpada prihodka. “To pokrije le manjši del izpada zaradi upada obiska. Poplave so se zgodile avgusta, ko je pri nas visoka sezona za pohodnike. Cesta je bila do novembra neprevozna, potem je bila nekaj časa prevozna le z džipi. Letos so jo nasuli, a je v slabem stanju, tako da še danes marsikdo raje obrne,” razlaga sogovornica.

Trenutno imajo polno zasedeno, vseeno pa upa, da bodo v doglednem času prišli na vrsto in bo cesta popravljena. Kdaj lahko pričakujejo spremembo, smo vprašali občino Ljubno ob Savinji, odgovor bomo dodali, ko ga dobimo.

Razdelili 95 milijonov

Ministrstvo za gospodarstvo je v začetku lanskega oktobra, okrogla dva meseca po poplavah, 957 podjetjem izplačalo predplačila v višini 10 odstotkov ocenjene škode. Skupno je to naneslo 35 milijonov evrov.

Potem so morala podjetja narediti uradne cenitve škode in do konca aprila oddati vlogo za pomoč, ki lahko znaša do 45 odstotkov za nezavarovano škodo in do 60 odstotkov za zavarovano škodo. Od takrat ministrstvo izplačuje povračila oziroma razliko pomoči med izplačanim predplačilom in povračilom škode.

Med največjimi prejemniki pomoči po ujmi so KLS Ljubno, ki je prejel 23 milijonov evrov, Bisol z 8,7 milijona evrov in mežiški TAB s tremi milijoni evrov.

Tako je 30. maja izdalo prvi paket odločb 32 prizadetim podjetjem v skupnem znesku skoraj 37 milijonov evrov. Julija so 119 podjetjem izplačali 20,15 milijona evrov, ta teden pa 69 podjetjem še 6,4 milijona evrov.

Skupno je bilo po zadnjih podatkih ministrstva doslej izplačanih 94,71 milijona evrov, celotno pomoč pa je prejelo 349 upravičencev od 1.040, kar je približno tretjina. Ministrstvo ima sicer za pomoči na strani 230 milijonov evrov.

Pol milijona na računu, a so jih vračali

Ministrstvo je vsakič, ko je javnost obveščalo o izplačilih, opozarjalo na nepopolne vloge podjetij. Prav te naj bi bile glavni razlog, da dve tretjini prijaviteljev denarja še ni prejelo. Ministrstvo je podjetja v preteklih tednih večkrat pozvalo, naj vloge dopolnijo v čim krajšem času in s tem omogočijo hitrejše izplačilo sredstev.

“Največ nepopolnosti vlog je zaradi napak pri izpolnjevanju obrazca, računovodskih podatkih in podobno. V kar nekaj primerih so oškodovanci vključili tudi škodo na stvareh, ki niso upravičene do povračila. Naše ministrstvo namreč zagotavlja pomoč le za škodo na strojih in opremi, zalogah ter izpadu prihodkov,” so zdaj za Forbes Slovenija pojasnili na ministrstvu.

Pomoč je moralo vračati denimo podjetje Elektro Celje. Po tem, ko je lani že prejelo 459 tisoč evrov predplačila, je namreč od ministrstva prejelo obvestilo, da škoda na energetski infrastrukturi (kablovodih, daljnovodih in transformatorskih postajah) ni upravičena do pomoči.

V več primerih so oškodovanci vključili tudi škodo na stvareh, ki niso upravičene do povračila. Naše ministrstvo zagotavlja pomoč le za škodo na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodkov.

Ministrstvo za gospodarstvo

Pogrešajo informacije

Več podjetnikov, s katerimi smo se pogovarjali, bi si želelo boljše informiranje o tem, kaj se z njihovo vlogo dogaja.

Podjetju Biomasa iz Luč, ki ima proizvodnjo v Nazarjah, je voda avgusta lani zalila proizvodnjo pelet, sekancev, elektrike iz obnovljivih virov in tudi celotno skladišče kotlov na lesno biomaso, ki jih podjetje prodaja. Škode je bilo skupaj z izpadom prihodka za skoraj sedem milijonov evrov, nam je povedal direktor Rok Suhodolnik. Podjetje je imelo v 2022 sicer 22 milijonov evrov prihodkov, podatka za lani še ni.

Sogovornik pa je poudaril, da jih je prva pomoč države oktobra lani rešila. Kot kažejo uradne baze, so prejeli 692 tisoč evrov predplačila. “Ta pomoč je bila za naše podjetje ključna, saj smo bili brez prihodkov več kot dva meseca. Z bankami smo se dogovorili za reprogram in se tako rešili,” nam je povedal Suhadolnik.

Vlogo za pomoč z vsemi zahtevanimi podatki so oddali 4. marca letos, potem pa 12. julija prejeli zahtevo za dopolnitev. “V prvotnih pravilih je bilo zahtevano, da oddamo cenilno poročilo in priložimo tabelo s stroški, naknadno pa je ministrstvo želelo, da predložimo še vse priloge in račune. Te smo jim takoj poslali, od takrat pa čakamo na izplačilo oziroma odgovor,” je še pojasnil Suhadolnik in dodal: “Zelo smo bili hvaležni za pomoč, razumemo tudi, da ne gre vse z danes na jutri, bi si pa želeli jasnejše komunikacije. Edina informacija, ki jo dobimo, ko pokličemo, je, da se vloga obravnava.”

Kot pravi, je za njihovo podjetje podatek, kdaj bo prejelo pomoč, pomemben tudi zato, ker imajo na banki kratkoročna posojila, ki jih nameravajo poplačati s prejemki od pomoči. Če bi vedeli, da bo za izplačilo pomoči potrebnega več časa, bi se že takoj dogovorili z banko za bolj dolgoročni odlog.

Zaloge so imeli zavarovane, a je škoda precej obsežnejša. “Premija za zavarovanje vsega, kar so nam poplave uničile, bi bila tolikšna, da si je naše podjetje ne bi moglo privoščiti,” je še ocenil Suhadolnik.

Čakajo v vrsti

Kot napisano, je v vrsti še okoli 700 podjetij, dve tretjini vseh prijaviteljev.

Da še čakajo na pomoč, nam je povedal tudi Andrej Kladnik, direktor komunale v Mozirju, ki je oktobra lani prejela 76 tisoč evrov. “Dejanskih razlogov, zakaj ne dobimo povračila, ne poznamo,” nam je dejal Kladnik in omenil, da naj bi na ministrstvu imeli kadrovske težave pri obdelavi vlog, ki pa “jih je veliko”.

Mariborska Surovina je prejela 64 tisoč evrov predplačila. “Preostanka do danes nismo prejeli, prav tako nimamo informacij, v kateri fazi je postopek,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija.

Ravno tako na pomoč še čakajo v Termah Čatež, kjer so lani prejele 225 tisoč evrov, in v turističnem podjetju Relax, ki je prejelo 50 tisoč evrov predplačila ter tudi odločbo za preostali znesek, denar pa po besedah predsednice upravnega odbora Karmen Kosec še ni izplačan.

Na tisoče klicev in elektronske pošte

Na ministrstvu za gospodarstvo so nam na drugi strani zagotovili, da imajo “nenehen stik z oškodovanci” in tako stalno prejemajo informacije o dogajanju na terenu ter izzivih, s katerimi se oškodovanci soočajo. Kot pravijo, so nekaterim podjetjem podaljšali roke za oddajo cenilnih poročil (skrajni rok je bil konec aprila) in pozneje za predložitev dokazil – seveda, če so ocenili, da je prošnja podjetja utemeljena.

Zdaj poteka pregled vlog in izplačilo pomoči, v okviru tega postopka ministrstvo od posameznega podjetja lahko zahteva dopolnitve.

Na vprašanje, ali je glede na to, da je denar na strani, veliko podjetij pa še čaka na pomoč, eden od razlogov tudi kadrovska podhranjenost, nam na ministrstvu niso neposredno odgovorili. So pa navedli, da je ekipa ministrstva samo lani obravnavala pet naravnih nesreč, pri katerih je nastala tudi škoda v gospodarstvu. Koliko ljudi se ukvarja z obravnavo vlog za pomoč, niso navedli, so pa dodali, da je “v vseh teh krizah praktično ista ekipa gospodarskega ministrstva poleg vseh rednih nalog in izvajanja rednih ukrepov (na primer investicijsko-razvojnih …) intenzivno delala še na protikriznih ukrepih in pomoči po naravnih nesrečah”.

Dodali so, da so uslužbenci ministrstva od avgusta lani do danes odgovorili na okoli šest tisoč klicev in podobno število elektronskih sporočil, poslali 11 skupinskih obvestil, izvedli štiri spletne seminarje za lažjo prijavo škode. “Posamezen primer zaradi postopkov in potrebnih dopolnitev vlog oškodovancev ne zahteva zgolj enkratne obravnave posameznika, ampak nekajkratne. Uslužbenci pa morajo poleg tega tudi preverjati podatke o drugih oblikah prejetih povračil, kot so zavarovalnine, kredit in podobno,” so še pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han.

Sume goljufij prijavijo

Ministrstvo je sicer ta teden sporočilo, da je dvanajstim podjetjem poslalo odločbe za vračilo sredstev v skupni vrednosti 15 tisoč evrov, ki so jih lani prejela v okviru izplačila predplačil. “Dokazana škoda teh podjetij je bila nižja od ocenjene vrednosti, ki je bila osnova za izplačilo predplačil pomoči,” so o tem, zakaj zahtevajo vračilo, povedali na ministrstvu. Imen podjetij niso navedli.

Na vprašanje, ali opažajo kakšne nepravilnosti oziroma poskuse goljufij, pa so nam odgovorili, da ločijo med napakami in poskusi goljufij. Prve obravnavajo skupaj s podjetji – kot rečeno, jih lahko pozovejo k dopolnitvi vlog, druge pa odstopijo pristojnim organom. Kot pravijo, jih odkrijejo sami, prejemajo pa tudi prijave. A imen niso razkrili, ker so, kot dodajajo, “vsi postopki v začetni fazi”.