Za najem prostorov podjetja v stečaju nekdanjega ministra veliko zanimanja
Stečajni upravitelj Emo Orodjarne si prizadeva najti najemnika pisarniško-proizvodnega kompleksa na Bežigrajski cesti v Celju ter strojev in opreme stečajnega dolžnika.
Le nekaj dni po stečaju Emo Orodjarne v sredini novembra, ki je bila v lasti družbe Corda, katere največji lastnik je nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik, je stečajni upravitelj podjetja Tomaž Pulko na spletni strani Ajpesa objavil razpis za zbiranje ponudb interesentov za najema poslovnih prostorov in strojev podjetja. Kot je Pulko dejal za STA, se mu vsak dan oglasi vsaj en ponudnik, informativne ponudbe za najem pa zbira še danes.
Odločitev o morebitnem najemu bo skušal sprejeti čim prej, vse pa bo odvisno od ponujene cene za najem prostorov in opreme orodjarne, je še dejal Pulko.
Gre za pisarniško-proizvodni kompleks v Celju ter predvsem stroje CNC, brusilne in rezkalne stroje ter stiskalnice. Možen je tudi najem le dela strojev ali prostorov. Ta bo časovno omejen na največ leto dni ali manj, če bi se vmes našel kupec.
Lahko dokončajo nujne posle
Na Pulkov predlog je celjsko okrožno sodišče Emo Orodjarni v torek dovolilo, da dokonča nujne posle. Ob pregledu odprtih pogodb družbe z naročniki je Pulko namreč ugotovil, da je pri osmih večjih naročnikih nezaključenih skupno 26 pogodb, vrednih več kot 11 milijonov evrov.
Ob pregledu stanja odprtih projektov je tudi ugotovil, da bi takojšnje prenehanje poslovanja lahko povzročilo dodatne stroške v stečajnem postopku oziroma bi lahko pomenilo zmanjšanje stečajne mase in dodatne obveznosti zaradi prekinitve obstoječih pogodb z naročniki, ki bi svojo škodo lahko prijavili v stečajnem postopku.
Z vsakim od naročnikov so v zadnjem tednu opravili razgovore glede možnosti za dokončanje projekta. Zaradi nezmožnosti spoštovanja pogodbenih rokov, ki jih je podjetje prekoračilo že pred začetkom stečaja, obstaja tudi velika verjetnost, da bodo naročniki nekatere od pogodb enostransko prekinili oziroma jih prenesli k drugim izvajalcem, je za STA še opozoril Pulko.
Po njegovih ocenah bi lahko zaključili približno polovico odprtih pogodb, kar bi jim prineslo skupno več kot milijon evrov. Glede stroškov dokončanja omenjenih projektov pa pričakuje predvsem stroške plač zaposlenih in drugih, ki sodelujejo pri izvedbi in vodenju projektov, ter stroške, povezane z energijo in potrošnim materialom.
Že nekaj časa v resnih težavah
Vodstvo podjetja, ki je zaposlovalo okrog 150 delavcev, je predlog za stečaj vložilo sredi novembra, potem ko je bila družba že nekaj časa v resnih težavah. Zaposleni so prejeli avgustovske plače, ostali pa so brez septembrskih in oktobrskih, prav tako niso prejeli letošnjega regresa.
Lani je orodjarna ustvarila 9,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj dva milijona evrov manj kot leto prej. Čista izguba je dosegla 2,5 milijona evrov, še piše STA.
