Evropska velenaložba v Afriki: korak naprej ali vrnitev v kolonializem
Evropska unija vse bolj usmerja svojo razvojno pomoč v projekte s področja energetike, kritičnih surovin in migracij.
V Afriki se med velikimi nahajališči bakra in drugih kovin v Zambiji ter angolskim pristaniščem Lobito vije 1.300 kilometrov dolga železnica, katere oživitev je paradna tuja naložba Evropske unije (EU). Toda naložba v koridor Lobito razkriva tudi spreminjajoče se vrednote, na katerih temelji evropska razvojna pomoč, poroča Financial Times (FT).
Železnico so v regiji zgradili v zgodnjem 20. stoletju, ko je kolonialnim silam služila pri prevozu surovin iz osrednje Afrike do pristanišč na atlantski obali. Dandanes EU in njene države članice vlagajo dve milijardi evrov v projekt, skupaj z ZDA, Afriško razvojno banko in zasebnimi podjetji. ZDA namerava v projekt vložiti do pet milijard dolarjev.
Evropski komisar za mednarodna partnerstva Jozef Sikela za FT pravi, da projekt služi kot nov model za evropski razvojni naložbeni program Global Gateway. Ta je po njegovih besedah bolj okoljsko vzdržen kot kitajska pobuda Pas in cesta (Belt and Road Initiative, angl.). Toda nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da je Lobito bolj odraz sodobne tekme za vpliv in oskrbo z naravnimi viri, kar vse preveč spominja na kolonialne čase, ko je Evropa iz Afrike predvsem črpala surovine.
Koridor “seveda povezuje afriški bakreni pas s svetovno trgovino in z evropsko industrijo čistih tehnologij, zato ne skrivam, da bomo dobili baker,” prizna Sikela. “Toda ko bodo enkrat lahko procesirali in predelali ta baker, bodo lahko infrastrukturo uporabili za pošiljanje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.”
Transakcijski pristop
Projekt koridorja Lobito kaže, kako zahodne države zavzemajo vse bolj transakcijski pristop k razvojni pomoči. EU je svojo 300 milijard evrov težko shemo Global Gateway usmerila v zasledovanje gospodarskih in zunanjepolitičnih ciljev, kot so dostop do kritičnih materialov in energetskih zalog ter omejevanje priseljevanja. Shema je bila predstavljena leta 2021 za zagotavljanje posojil in jamstev globalnim projektom.
“Razvojna paradigma se spreminja,” je za FT dejala direktorica za Evropo pri zunanjepolitičnem think tanku ODI Dora Meredith. “Več je transakcijskega narativa, medtem ko ima moralni narativ manj vpliva na oblikovalce politik.”
Poročilo think tanka ugotavlja tudi, da so v časih omejenih proračunov razvojni argumenti bolj učinkoviti, če jih lahko vežeš na domače prioritete.
Skoraj dvakrat več tuje pomoči
EU je največja donatorka med članicami OECD, saj je lani prispevala 61 odstotkov vse razvojne pomoči v tujini. Velik del teh sredstev je bil namenjen Ukrajini, ki jo EU podpira po ruski invaziji na državo leta 2022.
V naslednjem proračunskem obdobju, ki se začne leta 2028, bo EU še povečala svoja sredstva za razvoj in tujo pomoč s 108 na 200 milijard evrov, medtem ko so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom občutno zmanjšale svoje izdatke. Toda denar bo namenjen strateškim projektom in bo nudil tudi naložbene priložnosti za evropska podjetja v tujini.
Evropski uradniki pravijo, da skuša Global Gateway zagotoviti bolj holistični pristop od kitajske pobude, vredne okrog tisoč milijard dolarjev, v okviru katere se je več držav prejemnic prekomerno zadolžilo.
Kot je za FT dejal vodja razvojnega programa pri Združenih narodih (ZN) Alexander De Croo, so kapitalske naložbe v razvitih državah danes težavne, ker starejša demografija ne obeta tako visokih donosov. Države v razvoju so po drugi strani zanimive, ker imajo mlado populacijo in potrebo po infrastrukturi.
Kaj bo s humanitarno pomočjo
Nekatere uradnike ZN in nevladne organizacije skrbi, da bi fokus na velikih infrastrukturnih projektih in pogojevanje naložb s političnimi vprašanji, kot je omejevanje migracij, lahko pomenil zmanjšanje humanitarne pomoči in naložb v lokalne projekte, kot je gradnja šol in bolnišnic. Največji projekti v programu Global Gateway so rudarski ali energetski projekti, kar prinaša tudi tveganja za zlorabo človekovih pravic in pa okoljska tveganja.
“Potrebujemo oboje. Potrebujemo humanitarno pomoč. Potrebujemo naložbe,” je povedal Raouf Mazou, pomočnik komisarja pri agenciji ZN za begunce (UNHCR). “Nadzor nad mejami je legitimen, a če to storiš brez naložb ali zagotavljanja humanitarne pomoči, boš zapravljal svoja sredstva.”
Tudi v primeru koridorja Lobito uradniki in nevladniki opozarjajo, da bo projekt koristil evropskim državam, a obstaja tveganje, da bo dodana vrednost za lokalno prebivalstvo majhna.
Sikela vztraja, da mora biti program Global Gateway ne glede na evropske interese “uravnotežen in vzajemno koristen”. “Ne verjamem v igre z ničelno vsoto,” pravi.
