Ameriške sankcije za srbsko naftno družbo, ta trdi, da ima dovolj zalog
Naftna industrija Srbije pravi, da ima zadostne zaloge za preskrbo z gorivom, ameriške sankcije pa bi lahko kratkoročno vplivale na plačilne storitve.
Z današnjim dnem so začele veljati ameriške sankcije zoper Naftno industrijo Srbije (NIS), uvedene zaradi ruskega lastništva. Sankcije bi morale biti uveljavljene že 25. februarja, a so bile nato večkrat prestavljene.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je včeraj dejal, da pričakuje, da bo zaradi sankcij hrvaški Jadranski naftovod (Janaf) Srbiji v kratkem prenehal dobavljati surovo nafto edini srbski rafineriji v Pančevem, ki je v lasti NIS. Janaf je edini dobavitelj rafinerije, ki ima letno zmogljivost 4,8 milijona ton.
Janaf ima dovoljenje za dobave do 15. oktobra. Čez slab teden dni bi se torej dobave lahko ustavile.
Zadostne zaloge, tveganje za motnje pri plačilih
Vsaj za zdaj naj bi srbska družba imela zadostne zaloge nafte srbskega trga. “Prioriteti, tako kot doslej, ostajata redna oskrba domačega trga z naftnimi derivati ter ohranjanje stabilnosti za zaposlene. NIS ima zadostne zaloge nafte za predelavo, bencinske črpalke pa redno oskrbujemo z vsemi vrstami naftnih derivatov,” je NIS po poročanju N1 Beograd danes sporočil srbski javnosti.
Je pa opozoril, da bi zaradi uveljavitve sankcij lahko prišlo do prekinitve delovanja plačilnih sistemov za uporabnike kartic Visa in Mastercard.
Dlje časa trajajoča blokada dobav bi po oceni strokovnjakov lahko ogrozila oskrbo Srbije z gorivom.
Prizadevanja za umik s črne liste
Največji lastnik NIS ostaja ruski Gazprom Neft, ki ima v lasti 44,85 odstotka delnic družbe. Država Srbija je lastnica 29,87-odstotnega deleža. Tretji največji delničar pa je ruska družba Intelligence (11,3 odstotka), ki je delež nedavno prevzela od Gazproma.
Srbsko podjetje je sicer marca vložilo zahtevo za odstranitev s seznama sankcioniranih podjetij. Vlogo je dopolnilo konec septembra. Kot piše N1 Beograd, pa gre za “dolgotrajen in zapleten” postopek.
Težava tudi za Janaf
Dogajanje v NIS pa je težava tudi za Janaf, ki srbski naftni industriji dobavlja nafto in z njo ustvari tretjino letnih prihodkov.
Stjepan Adanić, predsednik uprave Janafa, je za HRT ocenil, da bi prekinitev dobav v zadnjih treh mesecih za podjetje pomenila 18-milijonski izpad prihodkov. “Upamo, da bo NIS pred koncem leta našel rešitev v pogovorih z Američani in Rusi,” je dejal za hrvaške medije.
Kot je včeraj poročala N1 Zagreb, se vodstvo s predstavniki madžarske energetske družbe Mol pogovarja o možnosti, da bi tok nafte preusmerili do rafinerij tega podjetja na Madžarskem in Slovaškem.
Predstavniki podjetja pa so v preteklih dneh v izjavah za hrvaške medije ocenjevali, da bi tudi prihodnje leto morebitne večje dobave za Molove rafinerije na Madžarskem in Slovaškem le stežka nadomestile izpad predvidenih dobav NIS. Če sankcije ostanejo v veljavi tudi prihodnje leto, bo to očitno težko obdobje tudi za hrvaško družbo.
