V Uniorju zazevala 42-milijonska luknja, družba kršila zaveze do bank
Zreško podjetje je lansko leto sklenilo z debelimi izgubami, čeprav so v začetku leta napovedovali osemmilijonski dobiček.
Nadzorni svet družbe Unior je na današnji seji med drugim obravnaval in potrdil revidirano letno poročilo Skupine Unior in družbe Unior za poslovno leto 2024, so objavili na spletni trani Ljubljanske borze.
Družba Unior je leto 2024, kot smo pri Forbesu Slovenija razkrili včeraj, zaključila z izgubo v višini 41,2 milijona evrov. Od tega pomeni izguba iz tekočega poslovanja 16,7 milijona evrov, preostalih 24,5 milijona evrov pa se nanaša na izredne stroške prestrukturiranja in potrebne odpise.
Spomnimo, da so v začetku leta napovedovali osem milijonov dobička.
Čistih prihodkov od prodaje je bilo za 191,3 milijona evrov, leto prej skoraj 206 milijonov.
Medtem je celotna skupina Unior, ki jo poleg matičnega podjetja sestavlja še 14 odvisnih in tri pridružena, zabeležila 54 milijonov izgube (leto prej blizu pet milijonov dobička) ob 249,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dobrih deset milijonov manj kot leto prej. Na redno poslovanje se nanaša 10,9 milijona evrov izgube, 43,2 milijona evrov pa se nanaša na izredne vplive v letu 2024.
Kršitev zavez in “kritično” finančno tveganje
Poročilo razkriva še, da so bile zaradi neizpolnitve ene od finančnih zavez do bank upnic dolgoročne finančne obveznosti Uniorja in Uniturja do bank prerazporejene med kratkoročne finančne obveznosti. Kršitev zavez je po navedbah v poročilu posledica enkratnega dogodka, za katerega pa Unior ni dobil soglasja bank za spregled kršitve zavez.
Dolgoročne finančne obveznosti Uniorja so se tako v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 znižale za 100,7 milijona evrov, medtem ko so se kratkoročne finančne obveznosti povečale za 84,7 milijona evrov
Družba tveganje zaradi visoke zadolženosti ocenjuje kot kritično, kar je najvišja stopnja tveganja. “Visoka zadolženost ogroža varnost poslovanja in njegov obstoj, ovira potencial rasti in razvoja družbe, zmanjšuje ugled družbe, predstavlja dodatno tveganje sposobnosti preživetja v primeru nastopa večjih kriz, onemogoča dodatno zadolževanje ter povzroča visoke stroške financiranja in slab denarni tok družbe,” piše v letnem poročilu.
Podjetje preučuje možnosti dodatnih oziroma nadomestnih virov financiranja; pri tem navaja refinanciranje pod ugodnejšimi pogoji, obveznice, zadolžnice, dokapitalizacijo. V letnem poročilu zapiše še, da skupina letos načrtuje izboljšanje poslovanja, redno poravnava obveznosti do bank ter je z njimi v dogovarjanju, da pridobi že omenjeno soglasje za prekršene zaveze. “Na osnovi tega skupina ocenjuje, da obstaja zelo majhna verjetnost odpoklica kreditov in zato predpostavka delujočega podjetja ni ogrožena,” v poročilu oceni vodstvo podjetja.
Direktor: stanje slabše od pričakovanega
Predsednik uprave Robert Vuga, ki je na čelo zreškega podjetja v težavah prišel 1. junija lani, je v letnem poročilu med drugim zapisal, da se je že v prvih tednih njegovega mandata izkazalo, da je bilo dejansko stanje bistveno slabše od pričakovanega. Nadzorni svet je zato med drugim je naložil novi upravi izvedbo revizije poslovanja programa Strojegradnja za obdobje odleta 2017 do 2024 in podrobno preučitev možnosti dokapitalizacije.
“Ključna naloga uprave v naslednjem obdobju bo tako zagotavljanje finančne stabilnosti, ki je nujna za nadaljnji razvoj družbe. V letu 2024 smo se v upravi lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklosti, a žal nikoli v celoti izvedeni. Med najpomembnejšimi je zaprtje obrata v Starem trgu ob Kolpi. Odločitev, ki predvsem z vidika zaposlenih ni bila lahka, je bila glede na oddaljenost obrata in s tem povezano procesno neučinkovitost edina smiselna.
Program Strojegradnja, ki je skozi vsa leta posloval z izgubo in v letu 2024 ostal praktično brez naročil, smo začeli postopoma ukinjati. Ukrep je logičen korak k racionalizaciji poslovanja in osredotočanju na zdrave, perspektivne dejavnosti.”
Dejavnost strojegradnje bodo letos reorganizirali in delno združili z oddelkom Vzdrževanje in drugimi oddelki znotraj Uniorja, piše v letnem poročilu za lani.
Prvi učinki sanacije
Nadzorni svet ugotavlja, da bo sanacija družbe izjemno zahtevna in dolgotrajna, zato nalaga upravi, da z enako intenzivnostjo nadaljuje z izvajanjem sprejetih ukrepov. Ob tem nadzorni svet izpostavlja, da so prvi pozitivni učinki že vidni, in ocenjuje delo uprave v preteklem obdobju kot učinkovito.
Da bi zmanjšali izgubo, so lani v zreškem podjetju za proizvodnjo odkovkov in ročnega orodja prodali turistični del, podjetje Unitur, v postopku prodaje je kragujevško podjetje Unior Components.
Skupne finančne obveznosti družbe Unior so na zadnji dan lanskega leta znašale 99,156 milijona evrov. Kot smo poročali pred dnevi, podjetje za bančni dolg plačuje zelo visoke obresti. Lani so tako izdatki za ta namen znašali 7,6 milijona evrov in so 16,5 odstotka višji kot leto prej..
Kot nam je dejal vir iz vodstva družbe, je uprava v zadnjem letu – ob skrbi za redno poravnavanje obveznosti – tako banke kot kupce redno obveščala o stanju v družbi in poteku prestrukturiranja. Decembra je v upravo prišla nova članica Lilijana Sirk, ki je pristojna za finance, njena osrednja naloga pa je komunikacija z bankami.
Za zdaj naj bi si uprava podporo financerjev zagotavljala predvsem z doslednim izvajanjem prestrukturiranja.
V iskanje svežega kapitala
Vuga je nedavno dejal, da je za normalen razvoj podjetja potrebna dokapitalizacija, ki bi omogočila poplačilo dela dolga in tudi svež kapital za nujno potrebne naložbe v avtomatizacijo proizvodnje odkovkov.
Pri KPMG zdaj pripravljajo tako imenovani neodvisni pregled (angleško independent business review), s katerim želijo ugotoviti kapitalsko ustreznost podjetja glede na poslovne načrte ter koliko kapitala podjetje še potrebuje.
Potem naj bi bilo jasno, ali dokapitalizacija, in če da, koliko. Povečanje osnovnega kapitala bi morali nato odobriti tudi obstoječi delničarji, postopek pa bi lahko trajal še slabo leto dni.
