V politiki in energetiki želja, da bi JEK2 lahko izdelali v Evropi

Slovenija in Francija danes, ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona, podpisujeta (nov) memorandum oziroma izjavo za vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja na področju jedrske energije.

“Podpisnici si bosta prizadevali za sodelovanje na področju gradnje novih jedrskih reaktorjev, delujočih francoskih energetskih reaktorjev, jedrskega gorivnega cikla,” naštevajo na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Izjavo bo na slovenski strani podpisal sekretar Uroš Vajgl. Izjava napoveduje tudi sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter krepitev izmenjav med slovenskimi in francoskimi kompetenčnimi centri ter drugimi ustreznimi organizacijami.

“Memorandum s Francijo bo, predvidoma, predvsem olajšal sicer že zelo uspešno znanstveno izmenjavo na področju jedrskih tehnologij in pri izobraževanju jedrskih inženirjev in drugih jedrskih strokovnjakov. V tem smislu bo dopolnil podoben sporazum, ki ga že imamo z ZDA,” pravi donedavni vodja oddelka reaktorske tehnike in po novem direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Leon Cizelj.

Oslabljena industrijska baza

Vlada Roberta Goloba sicer vse od začetka mandata bolj ali manj neposredno izraža željo, da bi bil JEK2 izdelan v Evropi. EDF sicer ima svojega proizvajalca reaktorjev, podjetje Framatome, ki pa je zaradi pomanjkanja naložb v zadnjih desetletjih izgubil veliko inženirskega znanja, kar se je pri zadnjih gradnjah odrazilo v daljših časovnicah in podražitvah.

Septembra 2022, po prvem srečanju s francoskim predsednikom Macronom v Parizu, je premier Golob dejal: “Mi smo zelo zainteresirani, da bi na evropskem nivoju našli pravilno zavezništvo jedrskih držav, ki bi pripravilo neke vrste evropsko jedrsko rešitev, tudi na področju tehnologije.” Dodal je, da je Francija idealna, da postane nosilka razvoja na tem področju, Slovenija pa zainteresirana, da se temu razvoju pridruži.

Marca 2023 je nato premier v Bruslju dejal, da v Evropi nimamo prave jedrske industrije. “Zato je težje dovolj zanesljivo z vidika časa in proračuna načrtovati, kako bi projekti, kot je JEK2, dejansko izgledali,” je dejal.

Evropska dobavna veriga, ‘poroštvo’ Bruslja

Odhajajoči direktor Gen energije Dejan Paravan pa je v sobotnem Delu bolj jasno povedal, kakšne so želje Gen energije.

Dejal je, da bi Evropa lahko zgradila lasten jedrski program okrog EDF, edinega evropskega proizvajalca in enega od treh globalnih ponudnikov jedrskih elektrarn (poleg ameriškega Westinghouse ter južnokorejskega KHNP).

“V ta program bi države, ki želijo graditi jedrske elektrarne, vključile lastna podjetja in skupaj postavile enotno evropsko dobavno verigo za gradnjo jedrskih elektrarn po vsej Evropi,” je idejo pojasnil Paravan.

Dodal pa je, da bi Evropska komisija morala vzpostaviti sistem, po katerem bi Evropa prevzela tveganja, povezana z gradnjo prvih novih jedrskih elektrarn. “Namreč, če bi takšen jedrski program obsegal gradnjo, recimo, 30 jedrskih reaktorjev, bi pri prvih dveh verjetno nastale težave z zamudami in preseganjem predvidenih stroškov. Prepričan pa sem, da pri petem projektu teh težav ne bi bilo več in da bi te reaktorje gradili enako hitro in enako stroškovno učinkovito, kot jih gradijo na Kitajskem,” je dejal Paravan.

Westinghouse še vedno v igri

Kot je razumeti, bi šla v tem primeru Slovenija v ekskluzivne pogovore z EDF. Ker – kot pravi Paravan – “še nismo tam”, pa Gen energija v postopku izbora za zdaj enakovredno obravnava EDF in ameriški Westinghouse. Tretji ponudnik KHNP je v začetku tega leta sporočil, da se za slovenski projekt ne bo potegoval.

Tako Westinghouse kot EDF sta medtem v nedavno končanih študijah tehnične izvedljivosti po navedbah Gen energije pokazala, da lahko zgradita JEK2 z njunimi standardnimi reaktorji s prilagoditvami na izbrani lokaciji ob obstoječi jedrski elektrarni v Krškem. Projekt je izvedljiv tako s tehničnega vidika kot v okviru ocenjenih stroškov, sta pokazali študiji.

Spomnimo, da je ocenjena investicijska vrednost JEK2 pri moči elektrarne 1.000 MW 9,6 milijarde evrov, pri moči elektrarne 1.650 MW pa 15,4 milijarde evrov. Dobavitelja naj bi izbrali leta 2027, sledi referendum in odločanje državljanov. Končna investicijska odločitev pa naj bi bila sprejeta v letu 2028. Poskusno obratovanje bi se po časovnici začelo leta 2040.

Cizelj: Podpora Bruslja težko dosegljiva

“Želja, da bi Evropska komisija podprla jedrske novogradnje, je zagotovo dobrodošla. Bo pa glede na evropske strateške poglede na energetiko v zadnjega četrt stoletja ali morda še malo dlje – torej ne prav strateško zanašanje na obnovljive vire ter s tem v ozadju na ruski plin in kitajske redke zemlje – to razmeroma težko doseči,” o ideji bruseljskega poroštva za jedrske projekte meni direktor IJS Cizelj.

Kot dodaja, je vprašanje tudi, ali bi Bruselj podprl tehnologije, ki so že preverjene na trgu. “Težko je podpreti idejo, da potrebuješ pomoč iz javnih sredstev pri zagonu tehnologij, ki so komercialno zelo dobro uporabne že več kot 60 let,” meni.

Po njegovi oceni je bil pomemben uspeh za jedrski sektor uvrstitev tega vira v taksonomijo čistih energij EU pred tremi leti. Gre namreč za smernice za trajnostne naložbe, ki so pomemben vodnik za vlagatelje.

Manj vneme za projekte v tujini

Medtem ko naj bi se Slovenija o JEK2 dokončno odločila leta 2028, so nekatere države že oddale svoja naročila. Samo Francija se je zavezala za gradnjo 14 jedrskih reaktorjev. Prvih šest naj bi stalo 75 milijard evrov. EDF želi prva dva priklopiti leta 2038.

Reuters je julija poročal, da je EDF zaradi tako obsežnega investicijskega cikla na domačih tleh opustil ponudbe za nekatere jedrske projekte v tujini. To naj bi sicer naredil predvsem za projekte zunaj Evrope.

V Gen energiji so nam zagotovili, da na JEK2 to ne vpliva, prav tako ne vidijo povečanih tveganj, da bi prišlo do čakalnih vrst za projekte novih jedrskih elektrarn. “Običajne kapacitete dobaviteljev in proizvajalcev komponent z daljšim dobavnim rokom (t. i. long lead items) so večje od dinamike izgradnje novih projektov. Poleg tega je večina proizvajalcev sposobna prilagoditi in povečati svoje zmogljivosti v primeru večjega povpraševanja. Zato ocenjujemo, da se tovrstno tveganje ne povečuje,” so zagotovili v državnem energetskem podjetju.