V Nemčiji odkrili ene največjih zalog litija na svetu

Posel Forbes Slovenija 4. oktobra, 2025 15.12
featured image

Na severu zvezne dežele Saška-Anhalt so potrdili skoraj tolikšne zaloge litija, kot se nahajajo v Litijevem trikotniku v Južni Ameriki.

4. oktobra, 2025 15.12

Rudarsko podjetje Neptune Energy je v nemški pokrajini Altmark odkrilo zaloge litija, ki bi zadostovale za pol milijona baterij v električnih avtomobilih na leto, za Evropo pa bi pomenile zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, poroča Newsweek.

Neptune Energy, ki se sicer ukvarja s črpanjem nafte in zemeljskega plina v več državah po svetu, je na severu zvezne dežele Saška-Anhalt našel ocenjenih 43 milijonov ton ekvivalenta litijevega karbonata (LCE) – tj. že predelane kovine, ki je pripravljena na uporabo v baterijah za električna vozila. Količino je potrdil v študiji, ki jo je izvedla neodvisna agencija Sproule ERCE.

Ocena je sicer nižja od prvotne, saj je Neptune sprva domneval, da bi se na območju lahko skrivalo do 70 milijonov ton LCE. A tudi z novo potrjenimi zalogami bi bil rudnik litija v redko poseljeni pokrajini Altmark, kjer se je nekoč nahajalo največje evropsko nahajališče plina, eden največjih na svetu.

Za primerjavo, v tako imenovanem Litijevem trikotniku med Čilom, Argentino in Bolivijo, ki pomeni dobro polovico znanih svetovnih zalog, se po ocenah nahaja okrog 50 milijonov ton litija oziroma ekvivalenta litijevega karbonata.

“Ta nova ocena poudarja velik potencial naših licenčnih območij v Saški-Anhaltu. To nam omogoča, da pomembno prispevamo k nemškemu in evropskemu trgu oskrbe z litijem, ki je kritična surovina,” je dejal glavni izvršni direktor Neptune Energy Andreas Scheck.

Aparat za neposredno pridobivanje litija (DLE) podjetja Neptune Energy
Neptune Energy bi litij pridobival z metodo neposrednega črpanja, ki zmanjšuje poseg v okolje (Foto: PROFIMEDIA)

Bolj okolju prijazen način pridobivanja

Rudar v Altmarku že nekaj let razvija projekte za pridobivanje litija in se počasi premika iz raziskovalne faze v komercialno proizvodnjo. Pridobil je tri dovoljenja za raziskovanje litija in eno dovoljenje za začetek rudarjenja. Letos je zagnal tudi dva pilotna projekta, v katerih testira nov, bolj okolju prijazen način pridobivanja in predelave kritičnega materiala.

Neptune namerava litij pridobivati z metodo, imenovano neposredno črpanje litija (angl. direct lithium extraction – DLE), katere namen je zmanjšati uporabo prostora in omejiti vpliv na okolje v primerjavi s trenutno najbolj pogostima pristopoma. V največji svetovni proizvajalki Avstraliji litij pridobivajo večinoma iz kamnine spodumen v rudnikih odprtih kopov, v Južni Ameriki pa ga pridobivajo z izhlapevanjem iz velikih polj slanice v južnoameriški puščavi.

V drugem pilotnem projektu je podjetje uspešno pridobilo litij, ki se lahko uporabi v litij-ionskih baterijah, iz geotermalne slanice. Po oceni direktorja bi lahko nahajališče v Altmarku proizvajalo okrog 25 tisoč ton LCE na leto od leta 2030 dalje, kar bi pomenilo okrog 500 tisoč baterij za električna vozila na leto.

V Nemčiji so trenutno znana tri nahajališča litija, poleg regije Altmark še Rudnogorje (nem. Erzgebirge), kjer namerava Zinnwald Lithium začeti z izkopavanjem v podzemnem rudniku do leta 2030, in v dolini Zgornjega Rena, kjer projekte na podlagi slanice razvija podjetje Vulcan Energy Resources.

Kje bo potekala predelava

Najdba je dobrodošla za Evropsko unijo (EU), ki z zakonom o kritičnih materialih zasleduje strategijo zmanjšanja odvisnosti od Kitajske v dobavnih verigah teh materialov, med katere prišteva tudi litij. EU želi vzpostaviti domačo proizvodnjo teh materialov in z njo zadostiti tako okoljskim ciljem v okviru Evropskega zelenega dogovora kot tudi zagotoviti avtonomijo nad strateškimi sektorji in podpreti domačo industrijo, zlasti avtomobilsko panogo.

Toda kitajski primež nad dobavno verigo litija izhaja iz obvladovanja predelave: azijska velesila namreč predela okrog 60 odstotkov vsega proizvedenega litija. Ključno vprašanje je torej, kje se bo evropski litij predeloval – tehnologija DLE namreč še ni bila nikjer preizkušena na ravni množične proizvodnje.

Pri Neptunu so za Newsweek dejali, da si prizadevajo za vzpostavitev predelave litija čim bližje viru – idealno v Nemčiji, še raje pa v zvezni deželi Saška-Anhalt, s čimer bi vzpostavili regionalno dobavno verigo.

Tehnologije DLE bo podjetje preizkušalo do naslednjega leta, nato pa bodo izvedli demonstracijsko fazo za testiranje ekstrakcijske naprave kot naslednji korak h komercialni proizvodnji, še piše Newsweek.

Litijev hidroksid
Ključno ne bo samo pridobivanje litija, ampak tudi predelava, ki jo v veliki meri obvladuje Kitajska (Foto: PROFIMEDIA)

Rudar ni v domači lasti

Čeprav gre za evropski litij, Neptune Energy ni v evropski lasti. Največji delničar v podjetju je kitajska državna družba China Investment Corporation z 49-odstotnim deležem. Preostalo imata v lasti ameriškega sklada zasebnega kapitala Carlyle (30,6 odstotka) in sklad CVC Partners (20,4 odstotka), ki ima sedež na britanskem otoku Jersey.

Ti delničarji so leta 2023 prodali vse naftne in plinske posle podjetja italijanskemu naftnemu velikanu Eni v transakciji, vredni 4,9 milijarde dolarjev. Pri tem je Enijeva norveška hčerinska družba Vår Energi prevzela norveške posle Neptuna za 2,3 milijarde dolarjev, Eni pa je prevzel preostale globalne projekte v vrednosti 2,6 milijarde dolarjev, kar vključuje naftne in predvsem plinske projekte v Združenem kraljestvu, Alžiriji, na Nizozemskem in v Indoneziji.

Pri tem delničarji niso prodali nemških poslov Neptuna. Ti vključujejo tudi projekte za pridobivanje litija.

V Srbiji vendarle zelena luč za rudarjenje litija

Evropa ima v ognju več želez, saj so v razvoju projekti litija v več državah, od Portugalske in Španije do Francije, Nemčije in Avstrije. Nam najbližji projekt se nahaja tik za slovensko mejo v avstrijskem Volšperku (Wolfsberg), razvija ga avstralski rudar European Lithium. Večina projektov je v lasti avstralskih rudarskih podjetij.

Eno največjih nahajališč litija v Evropi je v Srbiji, v pokrajini Jadar, kjer rudarjenje načrtuje avstralski rudarski velikan Rio Tinto. Rudnik bi lahko po podatkih Rio Tinta proizvajal 58 tisoč ton litijevega karbonata na leto – več kot dvakratnik načrtovane proizvodnje v Altmarku. Leta 2021 so množični protesti pred načrtovanim začetkom izkopavanja ustavili projekt, protestniki so ugovarjali predvsem posegu v okolje.

Toda lani se je usoda rudnika obrnila, saj je srbsko ustavno sodišče odobrilo projekt, sledila je še vlada predsednika Aleksandra Vučića, ki je dvignila prepoved rudarjenja. Vučić je julija lani podpisal tudi sporazum o strateškem partnerstvu z Evropsko komisijo in Nemčijo ter dobavne pogodbe z evropskimi proizvajalci avtomobilov in baterij.