Tuje naložbe: kljub rasti še vedno velik zaostanek za državami v regiji

Pri Banki Slovenije (BS) so pripravili analizo tujih neposrednih naložb v letu 2023.

Najprej širša slika. Kot ugotavljajo pri BS, so globalni tokovi tujih neposrednih naložb lani glede na Svetovno naložbeno poročilo Unctada upadli za dva odstotka in skupno dosegli 1,3 bilijona dolarjev, saj so trgovinske in geopolitične napetosti vplivale na upočasnjeno svetovno gospodarstvo.

Učinki minimalnega davka za multinacionalke

Razvite države so v letu 2023 prejele nekaj manj kot 35 odstotkov vseh vhodnih neposrednih naložb, prilivi so dosegli 464 milijard dolarjev, kar je devet odstotkov več kot leta 2022. Na ta porast so največ vplivale transakcije multinacionalnih podjetij, ki so bile deloma povezane tudi z ukrepi za uvedbo minimalnega davka za največja multinacionalna podjetja.

Tokovi vhodnih neposrednih naložb v Evropi so skočili z negativnih 106 milijard dolarjev v letu 2022 na pozitivnih 16 milijard dolarjev v majhnem številu tako imenovanih prehodnih gospodarstev »conduit economy«. Prilivi v preostali del Evrope so se zmanjšali za 14 odstotkov.

Države v razvoju so skupno prejele več kot 65 odstotkov vhodnih neposrednih naložb. Glede na predhodno leto gre za zmanjšanje za sedem odstotkov na 867 milijard dolarjev, predvsem zaradi osemodstotnega padca v azijskih državah v razvoju.

Daleč največja država prejemnica neposrednih naložb ostajajo ZDA, na drugem mestu je Japonska, ki ji sledijo Kitajska, Švica, Hongkong in Nemčija. Te države so prejele 78,5 odstotka vseh vhodnih neposrednih naložb v letu 2023, še kaže poročilo Unctada.

Lani več prestrukturiranj, letos prevzemi

Slovenija je neto prejemnica neposrednih naložb, kar pomeni, da so vhodne naložbe bistveno višje od izhodnih, piše v poročilu BS.

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2023 dosegle 22,1 milijarde evrov, kar je 9,1 odstotka oziroma 1,8 milijarde evrov več kot v predhodnem letu. Največ so k povečanju prispevali zadržani dobički (0,8 milijarde evrov), medtem ko so se pritoki lastniškega kapitala (0,5 milijarde evrov) v primerjavi s predhodnim letom prepolovili, saj v tem letu ni bilo večjih prevzemov družb.

Medtem ko je bilo v letu 2022 kar 52,5 odstotka pritokov lastniškega kapitala povezanih s prevzemi večjih slovenskih družb v finančni in zavarovalniški dejavnosti, lani ni bilo podobnih transakcij. Slabo polovico vseh vplačil kapitala so tako pomenile konverzije obveznosti v kapital domačih podjetij (prestrukturiranje), večinoma v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

S slabo tretjino vseh vplačil so bile pomemben razlog povečanja lastniškega kapitala tudi dokapitalizacije podjetij, večinoma znotraj predelovalne dejavnosti ter dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, piše v poročilu BS.

Največ neposrednih naložb je bilo v predelovalnih dejavnostih, v financah in zavarovalništvu ter v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Na področju prevzemov bo v prihodnjih letih slika najbrž drugačna, saj je bilo letos napovedanih več večjih tujih naložb, med njimi Renaultova proizvodnja novega električnega twinga v Novem mestu, hrvaški Bosqar Invest je že prevzel Panvito, mehiški Bimbo čaka na zeleno luč regulatorja za nakup pekarske skupine Don Don, hrvaški Studenac je prevzel trgovinsko verigo Kea, prav tako hrvaški Braća Pivac pa je napovedal prevzem Celjskih mesnin, čeprav se zapleta.

V Sloveniji največ avstrijskih naložb

Glede na sedež lastnika je dobre tri četrtine vlagateljev iz držav Evropske unije, med njimi je najpomembnejša Avstrija (4,8 milijarde evrov); največ, dobro tretjino vseh naložb je šlo v predelovalne dejavnosti. Sledijo Luksemburg (2,9 milijarde evrov), kjer jih najbolj zanimajo finance in zavarovalništvo, Švica (2,4 milijarde evrov), Nemčija (1,9 milijarde evrov) in Hrvaška z 1,7 milijarde evrov.

Izvor tujih neposrednih pa je lahko prikrit zaradi zapletenih lastniških struktur multinacionalnih družb, opozarjajo na BS. Tako členitev naložb tudi glede na državo nadzora pokaže večji pomen Nemčije, Madžarske in Združenih držav Amerike v primerjavi s prikazom po sedežu lastnika.

Vse več dobička tujim lastnikom

BS v poročilu ugotavlja tudi, da z vse višjimi naložbami tujcev pri nas rastejo tudi rezultati pod črto in posledično izplačani dobički. Izrazito visoka vrednost slednjih je še posebej opazna v obdobju po pandemiji covida-19, ko je povprečna vrednost izplačanih dobičkov med letoma 2021 in 2023 znašala dobro milijardo evrov na leto, od leta 2014 do leta 2021 pa skoraj dve petini manj.

Tako so si tuji lastniki tudi v letu 2023 izplačali malo več kot milijardo evrov dobičkov, kar je le 4,5 odstotka manj od rekordnega leta 2021.

Četrtina naložb v tujino so vlaganja v nepremičnine

Povečujejo se tudi slovenske naložbe v tujino. Njihova vrednost je konec leta 2023 znašala 9,4 milijarde evrov, kar je 9,7 odstotka oziroma 0,8 milijarde evrov več kot leto prej. Tudi pri naložbah v tujini so k povečanju največ prispevali zadržani dobički (0,4 milijarde evrov), večina neto povečanja lastniškega kapitala (0,2 milijarde evrov) pa so nakupi nepremičnin na Hrvaškem (118 milijonov evrov).

Naložbe v nepremičnine pomenijo dobro četrtino neposrednih naložb v tujini. Nadaljnja četrtina so investicije domačih podjetij v tuja iz predelovalnih dejavnosti. Lanska izplačila dobičkov so bila doslej najvišja (0,3 milijarde evrov), k čemur so največ prispevali dobički slovenskih vlagateljev v tuje finančne in zavarovalniške družbe.

Med prvimi petimi največjimi državami prejemnicami slovenskih neposrednih naložb so bile konec leta 2023 Hrvaška, Srbija, BiH in Ruska federacija. Skupaj jim je pripadlo skoraj tri četrtine vseh neposrednih naložb v tujini.

Več naložb, a capljamo glede na delež BDP

Čeprav se tuje neposredne naložbe v Sloveniji povečujejo, po deležu v BDP capljajo za primerljivimi državami. Lani je ta delež znašal 34,6 odstotka BDP, kar je precej manj kot v primerljivih državah z izjemo Nemčije, ki se skupaj z Avstrijo uvršča med države, ki so predvsem neto investitorice in ne prejemnice neposrednih naložb, poudarjajo pri BS.

Češka ima v primerjavi s Slovenijo skoraj dvakratnik tujih neposrednih naložb po njihovem deležu v BDP.

Največji delež vhodnih neposrednih naložb glede na delež BDP izkazuje Češka, ki ima v primerjavi s Slovenijo skoraj dvakratnik tujih neposrednih naložb. Sledita ji Madžarska in Slovaška, ki prav tako močno presegata delež Slovenije, natančneje, Madžarska za 30, Slovaška pa za 10 odstotnih točk BDP. Za Hrvaško je trenutno na voljo le podatek o neposrednih naložbah za leto 2022, ki kaže, da sosedi za sedem odstotnih točk BDP presegajo Slovenijo. Po tem kazalniku nam je najbližje Poljska, vendar tudi ta dosega 40,6-odstotni delež.