Trumpove carine že tepejo slovenska podjetja

Posel Bojana Humar 16. avgusta, 2025 05.15
featured image

V Siju, Dewesoftu, Sibu G in Incomu pojasnjujejo, kako na njihovo poslovanje vplivajo nove ameriške carine in kako se s tem spopadajo.

16. avgusta, 2025 05.15

Po več mesecih pogajanj so konec julija ZDA in Evropska unija (EU) dosegle dogovor o enotnih 15-odstotnih carinah za večino izvoza iz EU v ZDA. Te so za Unijo najpomembnejša trgovinska partnerica, medtem ko so neposredno za slovensko gospodarstvo manj pomembne. Lani so se uvrstile na 12. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi, a se je trgovina v zadnjih letih krepila. Lani je znašala okoli 2,1 milijarde evrov.

Sij: ameriški kupci so bolj zadržani

So pa carine pomembne za posamezne slovenske izvoznike, ki v ZDA ustvarijo pomemben del prihodkov. Denimo skupino Slovenska industrija jekla (Sij). Trump je v začetku junija carine na jeklo in aluminij s 25 odstotkov podvojil na 50 odstotkov, včeraj je napovedal, da bi jih lahko še zvišal, a za zdaj več kot to ni znano. Kako to vpliva na poslovanje jeklarske skupine Sij, ki je lani na ameriškem trgu ustvarila 9,9 odstotka prihodkov od prodaje oziroma 104,5 milijona evrov?

Kot pravijo v podjetju, se je v prvem polletju ta delež še nekoliko povečal, kar pripisujejo pretežno povečani prodaji na začetku leta 2025, ko carine na jeklo še niso bile uvedene, ameriški kupci pa so si oblikovali zaloge. “Del povišanja prihodkov je tudi posledica povečanja deleža prodaje nerjavnega programa, del pa posledica dviga cen ob uvedbi carin,” pravijo.

Po zvišanju carin opažajo, da so ameriški kupci postali zadržani in so začeli odlagati naročila na poznejši čas, v pričakovanju dogovorov med EU in ZDA tudi ne kupujejo več na zalogo. “Količine poskušamo usmerjati na Srednji vzhod, nekaj tudi v Evropo, kjer pa je to težje, saj so se tudi drugi proizvajalci (iz EU, Kitajske, Indije) z ameriškega preusmerili na evropski trg. To ustvarja še dodaten pritisk na cene in zmanjšuje obseg prodaje,” pravijo v slovenskem jeklarju.

Se utegnejo carine na jeklo še povišati? Ameriški predsednik Donald Trump je namreč včeraj napovedal, da bo prihodnji teden uvedel nove carine na jeklo, polprevodnike in računalniške čipe. Višine novih carin ni razkril, je poročala STA. Dejal je, da bo carine sprva določil nižje in tako dal podjetjem priložnost, da delujejo v ZDA. Če podjetja tega ne bodo storila, bodo morala plačati “zelo visoke carine”, kar jim po njegovem mnenju ne bo ustrezalo, zato “bodo prišla in gradila v ZDA”.

Notranjost tovarne SIJ
Proizvajalci iz EU, Kitajske in Indije so se z ameriškega preusmerili na evropski trg, kar ustvarja še dodaten pritisk na cene, pravijo v Siju (Foto: Bor Slana/BOBO)

Jeklarji v pričakovanju novih zaščitnih ukrepov

V Sij dodajajo, da se za jeklo in aluminij pogovori med EU in ZDA nadaljujejo v točkah, kjer imata velesili skupni interes. “Gre za presežne svetovne proizvodne jeklarske zmogljivosti s poudarkom na Kitajski, ki je grožnja za razvite trge, saj nanje preusmerja presežno proizvodnjo. V skupini Sij si želimo, da bi bil ponovno vzpostavljen trgovinski dogovor na podlagi kvot ter da bodo EU in ZDA usklajeno zaščitile svoje trge in industrijo pred negativnimi učinki nepoštenih trgovinskih praks.”

Nevezano na pogovore z ZDA naj bi EU septembra predstavila tudi nov trgovinski ukrep za zaščito zmogljivosti EU. “To je najpomembnejša pobuda iz Akcijskega načrta za jeklo in kovine, predvidena po letošnjem poletju,” še pravijo v Sij.

Dewesoft: ne glede na carine ZDA ostajajo strateški trg

Dewesoft je do aprila letos v ZDA izvažal brez carin, saj je za njihove merilne instrumente veljala ničelna stopnja. Po novem pa tudi zanje veljajo splošne 15-odstotne carinske dajatve.

Trboveljski razvijalec merilnih sistemov in programske opreme v ZDA izvozi tretjino merilnih instrumentov. Ta trg je zanje strateško pomemben, saj so na ravni skupine lani na njem ustvarili kar 38 odstotkov prihodkov od prodaje, v letošnjem prvem polletju pa je delež še nekoliko narasel, na 41 odstotkov. V zadnjih petih letih so prihodke v ZDA več kot podvojili; medtem ko so jih leta 2019 ustvarili 17,3 milijona dolarjev, so jih lani 39,4 milijona evrov.

Tam imajo dolgoletne stranke, kot so NASA, SpaceX, Caterpillar, Boeing, Tesla, John Deere in drugi. “Zato ne glede na carinske ovire in valutno tveganje ostajamo na trgu ZDA zelo prisotni in dejavni – z lastnim podjetjem Dewesoft USA. Na ameriškem trgu naše naprave prodajamo v dolarjih, valutna tveganja, ki izhajajo iz tega – in še pred pol leta niso bila omembe vredna, zdaj pa so – deloma pokrijemo z nabavo komponent v dolarjih,” dodajajo v podjetju.

V Dewesoftu opozarjajo na vse izrazitejše protekcionistične ukrepe ZDA, ki vplivajo na stabilnost poslovnega okolja. “Zdi se nerazumljivo, da Evropa in ZDA ne vzpostavljata močnejših medsebojnih povezav, temveč gradita nove pregrade. Tu Evropa zagotovo ni dobro opravila svojega dela,” so kritični v trboveljski družbi.

Dewesoft, Jure Knez
V trboveljskem razvijalcu merilnih sistemov Dewesoft, katerega večinski lastnik je Jure Knez, zaradi carin letos ne nameravajo dvigniti cen (Foto: Borut Živulović/ BOBO)

Cen letos ne nameravajo dvigniti

Za zdaj cen niso zviševali, do konca leta tega tudi ne načrtujejo. Zaenkrat tudi ne opažajo zmanjšanega povpraševanja.

Prav tako dviga cen niso zaznali pri njihovih dobaviteljih in proizvajalcih iz ZDA. Vendar: “Menimo, da se bo to v kratkem začelo dogajati, saj se bodo soočili z višjimi stroški materiala, ki ga uvažajo. Do zdaj so ameriški proizvajalci večinoma sami prevzemali te dodatne stroške zaradi uvedenih tarif, saj ni bilo jasno, kako se bo situacija razvila. Zdaj, ko je očitno, da bodo tarife ostale, bodo verjetno začeli zviševati cene,” pojasnjujejo v Dewesoftu, ki je v večinski lasti Jureta Kneza.

Dodajajo, da bodo storili vse, kar lahko, da ublažijo morebitne negativne učinke carinskih ukrepov in ohranijo dobro dolgoletno sodelovanje s partnerji.

Priložnosti za rast v treh panogah

Dewesoft je na ameriški trg vstopil leta 2003, ko so prejeli prvo naročilo ameriške vesoljske agencije Nasa. Leta 2012 so v Ohiu odprli lastno podružnico in od takrat so ZDA njihov največji posamični trg. V ameriški podružnici trenutno zaposlujejo 70 ljudi. Načrtujejo tudi postopni prenos določenih servisnih in proizvodnih procesov iz Slovenije v ZDA, “kar bo še dodatno okrepilo našo fleksibilnost na ameriškem trgu”.

V ZDA največji potencial za rast vidijo v treh ključnih panogah, in sicer v težki mehanizaciji, kjer opremljajo proizvajalce robustne industrijske opreme in strojev, letalski in vesoljski industriji (aerospace), vključno z razvojem in uporabo letal in vesoljskih plovil, in vesoljski tehnologiji (space), kjer s svojimi rešitvami podpirajo raziskovanje vesolja in napredne aplikacije.

Sibo G: višje carine vodijo v višje cene

Sibo G je v zadnjih dveh letih podvojil prihodke, ki jih ustvari na ameriškem trgu. Po načrtih bo podjetje letos v ZDA ustvarilo okoli 13 odstotkov vseh prihodkov od prodaje oziroma 11 milijonov dolarjev. Vendar pa so v zadnjih štirih letih v obratu v ZDA močno povečali lastno proizvodnjo, pravijo v škofjeloškem izdelovalcu zapiralne embalaže za tube in druge embalaže za kozmetično in farmacevtsko industrijo, tako da okoli 80 odstotkov teh prihodkov ustvarijo z lokalno proizvedenimi izdelki.

Tako carine vplivajo na blago, ki ga izdelajo v Sloveniji in izvozijo v ZDA. Delež tega blaga v čisti prodaji na ameriškem trgu se zmanjšuje, vendar še vedno pomeni približno 2,5 milijona evrov, pravijo v Sibu G, ki ga vodi Boštjan Šifrar. Dodajajo, da dokončne višine carinske stopnje še niso čisto dorečene in se nenehno spreminjajo.

Višje carine pomenijo višje cene. “Že pred časom smo v cenovno politiko vnesli variabilne elemente, tako da vsi dodatki k osnovni ceni, ki se regulatorno spreminjajo, niso del osnovne cene izdelkov. Tako v primeru zvišanja ali znižanja carinskih prispevkov te prenesemo na kupca v celoti,” pravijo v podjetju.

V podjetju Sibo G, ki ga vodi Boštjan Šifrar, stroškov carin rešuje krepitev proizvodnja v ZDA (Foto: arhiv podjetja)

Incom: sprejeli smo več ukrepov

V Incomu sprememb v povpraševanju na ameriškem trgu, kjer so letos ustvarili 13 odstotkov prihodkov od prodaje, niso zaznali. “Morebitni učinki bodo vidnejši v prihodnjih mesecih,” pravijo v ajdovskem proizvajalcu sladoledov, ki ga vodi Boštjan Jerončič.  Za njihove izdelke veljajo 15-odstotne carine, preden je Trump v začetku aprila uvedel najprej 10-odstotne, za njihove izdelke carin ni bilo. Bila pa je 17-odstotna dajatev, pojasnjujejo v Incomu, “ki je že od nekdaj v veljavi in gre za zaščito mlečne industrije. Ta dajatev ostaja, tej pa so zdaj dodane še 15-odstotne carine.”

Kako se spopadajo z dodatnimi stroški? “Z našimi partnerji smo v pogovorih, kako rešiti dodatne obremenitve izdelkov. Ukrepe za ublažitev učinkov carin usklajujemo v tesnem sodelovanju z našimi kupci in iščemo rešitve, ki nam bodo omogočile ohraniti močno prisotnost na ameriškem trgu,” pravijo v podjetju, kjer so lani ustvarili za 14,4 odstotka več prihodkov od prodaje kot leto prej, in sicer 154,8 milijona evrov.

Boštjan Jerončič
Z našimi partnerji smo v pogovorih, kako rešiti dodatne obremenitve izdelkov, pravijo v ajdovskem proizvajalcu sladoledov Incom, ki ga vodi Boštjan Jerončič (Foto: Jan Čermelj)

Uvedli so več ukrepov, od logističnih optimizacij, komercialnih dogovorov s partnerji, optimizacije izdelkov in proizvodnje ter še nekaj drugih rešitev, ki se trenutno še razvijajo in vrednotijo. “Zagotovo pa nihče ne bo povsem ušel učinku carin – ne mi, ne naši kupci, ne trgovci in na koncu tudi ne potrošniki,” dodajajo.