Nove ameriške carine pretresajo svetovne borze

Potem ko je včeraj ameriški predsednik Donald Trump razkril podrobnosti o recipročnih carinah, so finančni trgi zabeležili padce, vlagatelji pa so se zatekli na varno v obveznice in zlato. Slednje je sicer nekoliko izgubilo, tako da trenutna cena za 31,1 g (trojsko unčo) zlata znaša 3.121 dolarjev, a ostaja stabilno.

Terminske pogodbe na ameriške delnice so se po Trumpovi najavi nemudoma znižale. Za indeks Dow Jones za več kot 1.000 točk ali 2,5 odstotka, za S&P 500 za 3,6 odstotka in za Nasdaq 4,5 odstotka. Delnice Tesle so v podaljšanem trgovanju padle za sedem odstotkov, prav tako tudi delnice Appla.

Evropske borze globoko v rdečem

Evropske borze so po odprtju v rdečem. Indeks Stoxx Europe 600 je padel za 1,8 odstotka, pri čemer so negativen trend vodili tako imenovani ciklični sektorji, ki so najbolj odvisni od gospodarskih gibanj. Rudarji, banke, industrijski in potrošniški sektorji so padli za 2,5 odstotka ali več. Medtem so defenzivni sektorji, to so tisti, ki so manj volatilni, v zelenem. Med temi so na primer komunalne storitve, hrana in pijača, nepremičnine, zdravstvo in osebna nega.

Indeks Eurostoxx 50 je bil 1,87 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v sredo.

Nemški indeks DAX se je odprl z 2,3-odstotnim padcem, londonski FTSE 100 pa z 1,3-odstotnim padcem. Najbolj na udaru so, predvsem zaradi ameriških carin na avtomobile, ki so začele veljati, nemški proizvajalci avtomobilov.

Tečaj evra se v primerjavi z dolarjev občutno zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,0946 dolarja, kar je 0,89 odstotka več kot v sredo.

Azijske borze prav tako klavrno

Osrednji indeksi na borzah v Aziji danes prav tako beležijo padce. Tokijski indeks Nikkei 225 je do 9.30 potonil za 2,8 odstotka. Šanghajski SSE Composite je 0,24 odstotka v minusu, hongkonški Hang Seng izgublja 1,7 odstotka. Seulski Kospi je sklenil 0,76 odstotka nižje, singapurski STI beleži 0,38-odstotni padec.

Vrednost jena v primerjavi z dolarjem medtem narašča. En jen je trenutno vreden 0,0068 dolarja in tako zrasel za 1,37 odstotka.

Nižji donosi državnih obveznic

Po Trumpovi konferenci so vlagatelji zavetje pred borznimi nihanji iskali v zlatu, jenu in državnih obveznicah. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je padla za več kot 15 bazičnih točk na 4,04 odstotka, kar je najnižja vrednost v zadnjih petih mesecih. Obenem trgi zdaj vračunavajo večjo verjetnost nižanj obrestnih mer, čeprav bodo carine verjetno povzročile zaostrile inflacijo v ZDA.

Donosnost pada tudi v Evropi. V Nemčiji in Združenem kraljestvu se je znižala za osem bazičnih točk, v Franciji in Španiji pa za šest bazičnih točk.

V Aziji se je donosnost 10-letnih državnih obveznic prav tako znižala. Na Japonskem je upadla za 12 bazičnih točk na 1,34 odstotka, v Avstraliji pa za 16 bazičnih točk na 4,26 odstotka. Ko se povpraševanje po državnih obveznicah poveča, se dvigne njihova cena in pade donosnost, saj lahko vlagatelji ob večjem povpraševanju od izdajatelja obveznic zahtevajo nižje donose.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos