Trumpove carine bi padle na pleča potrošnikov in upočasnile zeleni prehod

Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko se vleče že od prvega mandata Donalda Trumpa, ki se v Ovalno pisarno znova vrača 20. januarja. Tudi v drugi predsedniški epizodi Trump ostaja velik podpornik carin na kitajske izdelke, ki jih je medtem zaostril tudi odhajajoči predsednik Joe Biden. A v osrčju spora ni le zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA, ki naj bi ga s carinami odpravil Trump, temveč kitajska prevlada na področju novih zelenih tehnologij.

Carine so le eno od orodij trgovinsko-tehnološke vojne med velesilama, ki se znova zaostruje zadnji dve leti. Avgusta 2022 je ameriška vlada prepovedala izvoz ključnih tehnologij za izdelavo naprednih polprevodnikov na Kitajsko, Kitajska pa je julija 2023 odgovorila z izvoznimi omejitvami galija in germanija, ključnih surovin pri izdelavi polprevodnikov.

Nadaljevalo se je letos, ko je maja Bidnova administracija uvedla visoke carine na kitajska električna vozila, sončne panele, baterije za električna vozila in druge litij-ionske baterije, grafit ter stalne magnete. Jeseni je Kitajska odgovorila z izvoznimi omejitvami še enega strateškega materiala, antimona, ki ima med drugim veliko aplikacij v izdelavi vojaške tehnologije, Kitajska pa obvladuje dobro polovico svetovne proizvodnje.

Mnogi ekonomisti medtem opozarjajo, da carine in povračilni ukrepi vodijo v zaostrovanje konflikta, ki ni v interesu nobene od obeh strani. Raziskovalci pri belgijskem think tanku Carnegie Europe, ki je evropska podružnica ameriške Fundacije Carnegie, so v novembrskem članku opozorili, da bi “širitev trgovinske vojne lahko škodovala gospodarstvoma obeh držav in upočasnila prehod na čisto energijo.”

Po njihovi oceni bi se državi lahko zaostrovanju spora izognili z dogovorom glede čistih tehnologij, ki bi “uravnotežil podporo domačim industrijam z dejstvom, da sta državi gospodarsko soodvisni.” Namesto carin med drugim predlagajo bolj ali manj nasprotno, in sicer več skupnih projektov s Kitajsko in spodbujanje tujih neposrednih naložb iz Kitajske.

Različni pristopi

Zdi se, da Bidna in demokrate bolj kot Trumpa skrbi zaostanek ZDA za Kitajsko in odvisnost na področju zelenih tehnologij, saj je predsednik v odhodu svoje carinske ukrepe usmeril v te industrije. Obenem je njegova administracija z zakonom o zmanjševanju inflacije (IRA) namenila okrog 400 milijard dolarjev subvencij in posojil za vzpostavitev domače industrije baterij, električnih vozil in polprevodnikov.

Čeprav Trump obljublja odpravo teh subvencij, je po poročanju Forbesa za to že prepozno, saj je velik del injekcije za zelene projekte že razdeljen. Pri tem prednjačijo projekti za proizvodnjo baterij, ki so prejeli 110 milijard dolarjev pomoči, večina projektov pa se nahaja v republikanskih okrožjih. Tako bodo tja znova pripeljali zaposlitve v proizvodnji, kar svojim volilcem obljublja tudi Trump.

Medtem se republikanec osredotoča predvsem na trgovinski primanjkljaj z azijsko velesilo, pa tudi drugimi trgovinskimi partnericami, kot je EU, zeleni prehod pa opisuje kot "veliko zeleno potegavščino". S svojimi protekcionističnimi ukrepi naslavlja predvsem delavski razred, ki je zaradi odhoda proizvodnje v cenejše države množično izgubljal nekoč varne zaposlitve v domači industriji, prosti trgovini pa ti volilci zato niso pretirano naklonjeni.

Trump je v svoji kampanji in po zmagi na volitvah grozil z več carinami. Med drugim je predlagal splošno carinsko stopnjo med 10 in 20 odstotki, 60-odstotne carine ali morda višje na vse kitajske izdelke ter še "dodatnih 10 odstotkov" za kitajske izdelke. Zadnji dodatek je prištel po zmagi na volitvah, ko je obenem zapretil, da bo na prvi dan mandata uvedel 25-odstotno carino na izdelke iz Kanade in Mehike, s katerima je v prvem mandatu sklenil nov prostotrgovinski sporazum (USMCA).

Carinski mož, ki "ne razume carin"

Z vsemi naštetimi partnericami ZDA beležijo trgovinski primanjkljaj, kar Trump opisuje kot subvencijo tem državam. A kot za Daily Bulletin pravi kolumnist in urednik revije Reason Jacob Sullum, razkorak med izvozom in uvozom ni subvencija državi uvoznici, saj so ameriška podjetja in potrošniki v zameno za svoj denar prejeli neko storitev ali izdelek tujega ponudnika, in to povsem prostovoljno.

Trump, ki se je sam poimenoval 'carinski mož', očitno ne razume, kako carine delujejo, je zapisal Sullum. "To so davki, pobrani od uvoznikov, ne od države izvoznice. Teoretično bi se lahko izvozniki odzvali z znižanjem cen ali pa bi uvozniki prevzeli dodatne stroške. Toda ena raziskava za drugo ugotavlja, da stroške carin plačujejo predvsem ameriški kupci vmesnega blaga in končnih izdelkov."

Po podatkih ameriške Tax Foundation so Trumpove carine na kitajske izdelke v njegovem prvem mandatu ameriške potrošnike stale 80 milijard dolarjev na leto.

Trump je v letošnji kampanji poleg carin obljubljal tudi konec inflaciji, ki se je sicer znižala z vrhov iz leta 2022, ko je presegla devet odstotkov na letni ravni, a cene v ZDA ostajajo višje kot pred pandemijo, njihova rast pa ob koncu leta ostaja nad ciljno ravnijo dveh odstotkov.

Mnogi ekonomisti ob tem opozarjajo, da je uvedba carin ukrep, ki bi inflacijo kvečjemu pospešil, podobno velja tudi za Trumpovo napoved nižjih davkov. Ameriška centralna banka je zato v pričakovanju njegovega mandata že previdnejša v napovedih obrestnih mer.

Namesto carin zeleni detant

Raziskovalci pri Carnegie Europe kot alternativo carinam in protekcionizmu predlagajo tako rekoč njihovo nasprotje, in sicer kitajsko soudeležbo v ameriškem sektorju baterij in električnih vozil "prek skupnih vlaganj, licenčnih sporazumov z ameriškimi podjetji in po možnosti z neposrednimi tujimi naložbami".

Kitajska je postala nesporna voditeljica na področju praktično vseh zelenih tehnologij, od električnih avtomobilov in baterij do sončnih panelov in vetrnic, poleg tega na tem področju nadzoruje celotne dobavne verige, ki se začnejo s črpanjem in predelavo kritičnih materialov. To sicer ni v strateškem interesu ZDA in drugih zahodnih držav, saj so v veliki meri odvisne od enega ponudnika, a obenem ni jasno, če lahko te države vzpostavijo konkurenčne domače industrije brez kitajskega znanja.

Po mnenju Carnegie Europe bi se morale ZDA učiti na primeru kitajske širitve verig vrednosti v 90. letih prejšnjega in prvem desetletju 21. stoletja, ko je azijska velesila sprejela tuje neposredne investicije in omogočila dostop do kitajskega trga v zameno za tehnološke transferje.

Evropa kot primer dobre prakse

V času, ko proizvodnjo ključnih tehnologij prihodnosti obvladuje Kitajska, bi morale ZDA biti odprte za kitajske investicije, obenem pa uvesti primerno regulacijo skupnih projektov (joint ventures), ki bi omogočila prenos tehnologij in prinesla proizvodnjo na ameriška tla, menijo pri fundaciji. Kitajska podjetja bi tako pridobila dostop do ameriškega trga, ameriška podjetja bi se naučila naprednih proizvodnih tehnik od kitajskih dobaviteljev, ZDA bi zagotovile nova delovna mesta, potrošniki bi dobili cenovno ugodnejša vozila, ameriški proizvajalci pa bi bili pod pritiskom, da inovirajo.

Kot primer takšne strategije navajajo Evropo. Tudi Evropska unija (EU) je letos uvedla dodatne carine na kitajska električna vozila, kar je storila z namenom zaščite domačih proizvajalcev, a tudi z namenom privabljanja kitajskih ponudnikov, da proizvodnjo za evropski trg preselijo na evropska tla v sodelovanju z domačimi podjetji.

To se že dogaja na primer v sosednji Madžarski, kjer kitajski baterijski velikan CATL v mestu Debrecen gradi tovarno baterij, proizvajalec električnih vozil BYD pa načrtuje gigatovarno avtomobilov. Druga tovarna za evropski trg bo stala v Turčiji. Kitajski Chery Auto bo v Španiji prek skupnega podjetja prav tako postavil tovarno, v pogovorih z italijansko vlado so po poročanju Reutersa tudi glede morebitne tovarne v Rimu. Leapmotor bo svoje avtomobile proizvajal na Poljskem v tovarni Stellantisa, ki ima v skupnem podjetju z Leapmotor 51-odstotni delež.

Zeleni prehod brez Kitajske 'nemogoč'

Pri Carnegie Europe menijo, da imajo ZDA in druge zahodne države sicer legitimne razloge, da kitajsko prevlado v dobavnih verigah kritičnih materialov vidijo kot varnostno in gospodarsko grožnjo. Država je v preteklosti že večkrat uporabila svojo prevlado za dosego političnih ciljev, s subvencioniranjem domače industrije in spodbujanjem izvoza presežnih zmogljivosti pa s trgov izriva druge ponudnike.

Zato pri think tanku menijo, da so nekatere trgovinske omejitve, ki bi preprečile preveliko odvisnost od Kitajske in omogočile razvoj teh industrij tudi drugod, potrebne in pozitivne. A pri tem niso naklonjeni carinam, saj te "lahko upočasnijo prehod na čisto energijo v kritičnem času dozorevanja teh industrij. Carine stroške prenašajo na potrošnike, zaradi česar so čiste tehnologije manj zaželene", so zapisali. Dodajajo, da so prav obsežne kitajske investicije v zelene tehnologije ključno prispevale k cenovni dostopnosti teh tehnologij in s tem k boju proti podnebnim spremembam.

Čeprav ZDA in EU sprejemata ukrepe, ki bi razpršili dobavne verige na področju zelenih tehnologij, bi bila popolna ločitev od kitajskih virov "neizvedljiva niti ne zaželena".

"Svet ne more doseči globalnih ciljev glede emisij ogljikovega dioksida brez kitajskih proizvodnih zmogljivosti. Večina proizvodne baze za skoraj vse glavne tehnologije čiste energije je trenutno na Kitajskem," pravijo ekonomisti belgijskega think tanka.

Te tehnologije obenem pomenijo levji delež kitajske gospodarske rasti zadnjih let, lani na primer 40 odstotkov rasti. Kitajski odločevalci se bodo ostro odzvali na poskuse omejevanja te rasti in na obojestransko koristen trgovinski odnos začeli gledati kot igro ničelne vsote, kjer mora za zmago nekoga nekdo drug izgubiti.

Znamenja dobre volje

V Carnegie Europe med drugim ZDA in Kitajski svetujejo, da prenehata s povračilnimi ukrepi in nakažeta, da sta pripravljeni ustaviti zaostrovanje odnosov pri trgovini z minerali in povezanimi dobavnimi verigami. Kitajska bi lahko umaknila izvozne omejitve prej omenjenih materialov ali vsaj odstopila od dodatnih omejitev pri izvozu grafita, litij-ionskih baterij in stalnih magnetov.

Nedavno je Kitajska umaknila omejitve glede uporabe električnih vozil ameriškega proizvajalca Tesla na Kitajskem, ki so jih oblasti uvedle zaradi varnostnih pomislekov. Dogovor je vključeval uporabo kitajskih informacijskih sistemov v teh vozilih, kar je omogočilo tudi nakupe Tesel s strani lokalnih vlad na Kitajskem.

Podobne skrbi glede kitajskih električnih vozil na ameriških cestah je septembra izrazilo ameriško ministrstvo za trgovino, ko je predlagalo prepoved z internetom povezanih kitajskih vozil. Carnegie Europe svetuje podoben dogovor, ki bi kitajskim avtom dovolil dostop do ameriškega trga, a zahteval, da proizvajalci strežnike namestijo v ZDA.