Trump se pripravlja na prvi val carin, sosedi v nizkem štartu

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo 1. februarja – to soboto – uvedel prve carine, in sicer proti največjima kupcema ameriških dobrih, sosedama Kanadi in Mehiki. Obe državi pripravljata protiukrepe, poroča Bloomberg.

Trump je dejal, da bo uvedel 25-odstotne carine na približno 900 milijard dolarjev uvoza iz Kanade in Mehike, s katerima ZDA beležijo trgovinski primanjkljaj in s katerima je Trump sam v svojem prvem mandatu izpogajal nov prostotrgovinski sporazum (USMCA), ki je nadomestil sporazum Nafta. V četrtek je ponovil zavezo, da bo carine uvedel 1. februarja.

Ni še znano, kakšen bo dejanski obseg carin in če bodo vključevale na primer tudi uvoz kanadske nafte. ZDA so po podatkih ameriške uprave za informacije s področja energetike EIA oktobra iz Kanade uvozile skoraj 4,6 milijona sodov, iz Mehike pa 563 tisoč sodov nafte. Povprečna dnevna proizvodnja nafte v ZDA je v tistem mesecu znašala 13,5 milijona evrov, je poročala katarska tiskovna agencija QNA, ki jo povzema STA.

Poleg sosed ima Trump na muhi tudi Kitajsko, s katero ZDA prav tako beležijo trgovinski primanjkljaj. Morebitne carine na uvoz iz Kitajske bodo obravnavane posebej. V četrtek je predsednik dejal, da še vedno namerava uvesti 10-odstotne dodatne carine, a ni podal časovnice tega ukrepa.

“Pričakujemo, da bo Trump letos uvedel več carin in da se bo povprečna carinska stopnja za blago, uvoženo v ZDA, leta 2025 znatno dvignila,” je za Bloomberg dejal David Seif, glavni ekonomist za razvite trge pri japonski finančni skupini Nomura.

Višje cene

Ekonomisti opozarjajo, da bi trgovinska vojna povečala stroške za ameriške proizvajalce, ki so odvisni od uvoženih materialov, in dvignila cene za potrošnike. Mehiško gospodarstvo se je v četrtem četrtletju lanskega leta zmanjšalo zaradi vse večjega tveganja carin.

Obenem bo 1. februar prvi večji preizkus za Trumpa, saj bo pokazal, ali predsednik lahko uspešno uporabi gospodarsko moč ZDA, da preoblikuje dobavne verige in zmanjša trgovinske primanjkljaje s partnericami.

Nekateri tuji uradniki vidijo grožnje ameriškega predsednika kot pogajalski vzvod in ne kot trdno zavezo za dvig carin. Spopad s Kolumbijo zaradi deportacijskih letov, kjer je Trump po kolumbijskem sprejemu deportirancev odstopil od uvedbe carin, je pokazal, da lahko barantanje glede njegovih ciljev in prioritet prepreči nove dajatve.

Ključna je politika na meji

Trumpova predlagana 25-odstotna dajatev za Kanado in Mehiko je povezana z ukrepi na meji, saj Trump zahteva, da državi ustavita pretok ilegalnih migracij in fentanila čez obe meji z ZDA.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v sredo izrazila dvome, da bo Trump nadaljeval s carinami. A če bo, “imamo svoj načrt”, je dodala.

Kanada medtem načrtuje protiukrepe za nekatere uvožene izdelke iz ZDA, kot sta kava iz Louisiane in bourbon iz Kentuckyja. Podobno je država storila leta 2018, ko je Trump obdavčil uvoz jekla in aluminija.

Predstavniki vlade kanadskega premierja Justina Trudeauja so po besedah ​​ljudi, ki so seznanjeni z vladnimi načrti, pripravili približno 105 milijard dolarjev vreden seznam ameriških izdelkov, ki naj bi bili ocarinjeni v primeru stopnjevanja trgovinske vojne, vključno z jeklom in aluminijem, piše Bloomberg. Trudeau preučuje še bolj drastične možnosti, kot so izvozni davki na strateško blago, vključno z nafto in uranom.

V drugo bolj odločen

Trump se je doslej zdel bolj odločen glede uvedbe carin na uvoz v ZDA kot v prvem mandatu, ko je njegovim zaveznikom uspelo oklestiti njegove zahteve.

Trump je dejal, da ZDA s trgovinskimi primanjkljaji subvencionirajo tuje države, zavrnil skromnejše predloge in trdil, da lahko prihodki od carin pomagajo zapolniti proračunsko luknjo. Poveličeval je vrline nekdanjega predsednika Williama McKinleyja, velikega zagovornika carin, po katerem je znova poimenoval goro na Aljaski, ki jo je preimenoval Barack Obama.

Lastniki podjetij, ki bi jih prizadele sankcije, upajo, da bo povpraševanje ZDA po njihovem blagu dolgoročno omejilo Trumpove načrte za carine. Mehika je glavni izvoznik sadja v ZDA, Kanada je največji vir surove nafte za ZDA in obe državi sta sestavni del avtomobilskega sektorja.

Čeprav so ZDA največja proizvajalka nafte na svetu, se rafinerije na Srednjem zahodu zanašajo na Kanado za kar tri četrtine surove nafte, ki jo predelajo. Rafinerska družba Valero Energy Corp. je za Bloomberg sporočila, da bo sektor zmanjšal proizvodnjo bencina, če bodo nove carine vplivale na uvoz kanadske surove nafte. Poslovne skupine iz Ohia so v zadnjem trenutku pozvale svojega nekdanjega senatorja iz matične države – zdaj podpredsednika J.D. Vancea -, naj posreduje in ustavi carine.

Splošne carine za Kanado in Mehiko bi bile v nasprotju s tristranskim trgovinskim sporazumom, ki ga je Trump podpisal v svojem prvem mandatu.

Težava za avtomobilsko industrijo

Na integriran severnoameriški trg se v veliki meri zanaša ameriška avtomobilska industrija, saj podjetja s sedežem v ZDA uporabljajo dele, tovarne in delavce v vseh treh državah. Tako stanje stvari že dolgo jezi Trumpa, ki pravi, da to škodi detroitskim avtomobilskim proizvajalcem. Trump se je pritožil tudi nad možnostjo, da bi kitajski proizvajalci avtomobilov gradili tovarne v Mehiki. Učinek avtomobilskih carin bi se hitro čutil, pravijo vodilni v industriji.

“Stranke bodo prisiljene plačevati višje cene za daljše časovno obdobje, kar pa preprosto ni izvedljivo,” je za Bloomberg dejala Linda Hasenfratz, izvršna predsednica proizvajalca avtomobilskih delov Linamar Corp.

Francisco González, predsednik nacionalnega združenja industrije avtomobilskih delov, je dejal, da je zamenjava številnih komponent z ameriškimi materiali težka, bodisi zaradi velike količine – volan enega modela vozila ima lahko 30 različnih delov – bodisi zaradi pomanjkanja. González je skeptičen glede navedb, da bi carine ustvarile delovna mesta v avtomobilski panogi v ZDA, kot je obljubil Trump.

“Združene države nimajo potrebne delovne sile za izvajanje teh dejavnosti,” je dejal.

Administracija deljenih mnenj glede Kitajske

Trump je predlagal 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske z argumentom, da Peking ni izpolnil obljub o preprečevanju pretakanja fentanila v ZDA. Kitajska zanika navedbe, da je vpletena v trgovino s to smrtonosno drogo, zaradi katere v ZDA letno umre več deset tisoč ljudi. Vendar pa je ameriški predsednik nedavno odstopil od predvolilnih obljub, da bo državo udaril z novimi dajatvami.

Trumpovi svetovalci so razdeljeni glede obsega njegove carinske agende. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil naklonjen bolj postopnemu pristopu, kar je Trump zavrnil, medtem ko jih je zagovarjal minister za trgovino Howard Lutnick.

Petersonov inštitut za mednarodno ekonomijo je ugotovil, da bi 25-odstotne carine proti Mehiki in Kanadi zmanjšale realni bruto domači proizvod ZDA za približno 200 milijard dolarjev do konca Trumpove administracije. Dodatne 10-odstotne carine na blago iz Kitajske bi v naslednjih štirih letih znižale realni BDP za 55 milijard dolarjev.

Trump je dejal, da bo uvedel carine na farmacevtske izdelke, polprevodnike, jeklo, aluminij in baker. Načrtoval je tudi splošne carine, vendar svojih načrtov ni bolj podrobno pojasnil.