Trump razglasil izredne razmere v energetiki, napovedal prve carine

Novi ameriški predsednik Donald Trump je na dan vrnitve v ovalno pisarno podpisal več odlokov, ki vplivajo na ameriško in svetovno gospodarstvo.

Osredotočajo se predvsem na področje energetike, kjer ima Trump cilj povečati proizvodnjo nafte in plina ter na drugi strani odpraviti nekatere ukrepe s področja zelenega prehoda, ki jih je uvedla prejšnja administracija Joeja Bidna.

Izredne razmere v energetiki

Trump je podpisal odlok o razglasitvi izrednih razmer na področju energetike (odlok je objavljen na tej povezavi), da bi pospešil izdajo dovoljenj. V času izrednih razmer namreč odpadejo nekatere postopkovne zahteve.

Ameriška proizvodnja nafte in plina pa je po poročanju tujih medijev že zdaj rekordna, saj proizvajalce motivirajo visoke cene od ruskega napada na Ukrajino dalje. Kot smo pisali, podatki kažejo, da je v mandatu Bidnove vlade, ki je z zakonom o zmanjševanju inflacije (IRA) obljubljala zeleni prehod, število odobrenih licenc za črpanje nafte poskočilo na rekordne ravni.

Po podatkih ameriške uprave za energetiko so ZDA oktobra 2024 proizvedle več kot 13,4 milijona sodov nafte na dan, kar je približno 17 odstotkov več kot ob koncu prvega Trumpovega mandata v januarju 2021. Trenutna proizvodnja je najvišja po letu 1920, kažejo podatki agencije.

Trumpova vlada pa kot razlog za razglasitev izrednih razmer v odloku navaja, da ZDA potrebujejo “zanesljivo, raznoliko in cenovno dostopno oskrbo” in pojasni, da so cene za Američane vseeno visoke. “Zaradi škodljivih in kratkovidnih politik prejšnje vlade neustrezna oskrba z energijo in infrastruktura naše države povzročata in še povečujeta visoke cene energentov, ki škodijo Američanom, zlasti tistim z nizkimi dohodki,” piše v odloku. Omenja pa tudi poslovno priložnost, saj lahko ameriško gospodarstvo viške izvozi.

Ponovni umik iz pariškega podnebnega sporazuma

Novi predsednik je podpisal tudi odlok o umiku ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, sklenjenega leta 2015. Enako je storil v prvem mandatu. Kot piše v odloku, mora ameriški veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) takoj obvestiti ZN o odločitvi njegove administracije.

“Nemudoma odstopamo od nepoštenega, enostranskega pariškega podnebnega sporazuma,” je od podpisu novinarjem dejal Trump.

S tem se ZDA pridružujejo Iranu, Libiji in Jemnu, edinim državam na svetu, ki niso podpisnice sporazuma. V tem so se vlade dogovorile, da bodo globalno segrevanje omejile na 1,5 stopinje Celzija (2,7 stopinje Fahrenheita) nad predindustrijsko ravnjo, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb.

Črpali bi tudi na “bogati” Aljaski

Trump je podpisal tudi odlok za spodbujanje razvoja nafte in plina na Aljaski. V tem med drugim piše, da je v tej zvezni državi veliko neizkoriščenih naravnih virov. “Z izkoriščanjem teh virov lahko pripomoremo k nižjim cenam za Američane, ustvarjamo kakovostna delovna mesta za naše državljane, odpravimo trgovinska neravnovesja, krepimo globalno energetsko prevlado države in preprečujemo, da bi tuje sile v geopolitičnih spopadih uporabljale energijo kot orožje.”

Napovedal nove carine za Kanado in Mehiko

Prvi dan predsedovanja Trump ni uvedel novih carin, o katerih je veliko govoril med kampanjo, je pa v pogovoru z novinarji dejal, da razmišlja o carinah za Kanado in Mehiko.

“Razmišljamo o 25-odstotnih carinah na ves uvoz iz Mehike in Kanade, ker dopuščata vstop ogromnemu številu ljudi v ZDA,” je dejal Trump. “Mislim, da bomo to uvedli s 1. februarjem.”

Trumpovi načrti za carine za dve državi, ki sta ključni dobaviteljici energentov in avtomobilov v ZDA, bi lahko vodili v trgovinsko vojno, poroča Bloomberg. ZDA imajo z obema omenjenima državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga med prvim mandatom Trumpa posodobili in preimenovali iz Nafte v Usmca. Pakt je na podlagi podatkov iz leta 2022 urejal blagovno in storitveno menjavo v višini 1.800 milijard dolarjev, dodaja Bloomberg.

Na univerzalno carino še ni pripravljen

Trump je tudi nakazal, da še vedno razmišlja o univerzalni carini za ves uvoz v ZDA, vendar je dejal, da “še ni pripravljen na to”.

“Univerzalno carino bi uvedli za vsakogar, ki posluje v ZDA, ker odžirajo naše premoženje,” je dejal in dodal, da bi lahko bila uvedba “hitra”.

Trump je zveznim agencijam naročil, naj ocenijo trgovinske politike in gospodarske odnose s Kitajsko ter sosednjima državama, Kanado in Mehiko, poroča Wall Street Journal. Zveznim agencijam je naročil, naj ublažijo dalj trajajoče trgovinske primanjkljaje ZDA ter “nepoštene trgovinske in valutne politike drugih držav”.

Poleg trgovinskih primanjkljajev, nepoštenih trgovinskih praks in valutne manipulacije bodo agencije pregledale politiko o ponarejenem blagu in pravilo oprostitve carin za blago pod vrednostjo 800 dolarjev, je po poročanju Wall Street Journala dejal neimenovani svetovalec novega predsednika.

Konec podpore za električna vozila

Trump je preklical tudi subvencije za električna vozila. Kot je dejal eden od uradnikov, je s tem preklical Bidnov odlok iz leta 2021, katerega cilj je bil, da bo polovica vseh novih vozil, prodanih leta 2030, električnih.

“ZDA ne bodo sabotirale lastne industrije, medtem ko Kitajska nekaznovano onesnažuje,” je dejal Trump.

Odlok je del obljubljenega prizadevanja za razveljavitev okoljske regulative, ki jo je uvedel Biden za podporo ameriškim proizvajalcem avtomobilov na motorje z notranjim zgorevanjem. Trump je tudi obljubil, da bo razveljavil zaostrena pravila glede izpušnih plinov, ki jih je lani spomladi določila Bidnova administracija.

Vetrne elektrarne na črni listi

Trump je začasno ustavil tudi izdajo dovoljenj za projekte vetrnih elektrarn na kopnem in na morju. “Imamo več nafte in plina kot katerakoli država na svetu, zato ju bomo uporabili in ne bomo postavljali vetrnih elektrarn,” je dejal novi predsednik.

Podjetja za obnovljive vire energije so se po včerajšnjem predsednikovem podpisu izvršnega ukaza o vetrni energiji že odzvala z zaskrbljenostjo.