Trump postavil nov carinski zid, ki povzroča zmedo po svetu

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek uvedel nove 10-odstotne globalne carine, s katerimi nadomešča dosedanje carine, ki jih je prejšnji teden razveljavilo vrhovno sodišče. Kasneje naj bi se stopnja zvišala na 15 odstotkov, poroča Bloomberg.

Trump je v petek podpisal izvršni ukaz, s katerim je odobril 10-odstotni uvozni davek, le nekaj ur po razsodbi vrhovnega sodišča, da so bile lani uvedene carine za večino trgovinskih partneric neveljavne. Nato je zagrozil, da bo stopnjo zvišal na 15 odstotkov, vendar do torka ob 00:01 po washingtonskem času, ko je 10-odstotna dajatev začela veljati, ni uradno izdal direktive o zvišanju stopnje.

Bela hiša pripravlja izvršni ukaz, ki bo zvišal globalno carinsko stopnjo na 15 odstotkov, je za Bloomberg povedal uradnik administracije. Časovnica za uvedbo te višje dajatve še ni dokončno določena, je dejal uradnik.

Pomanjkanje jasnosti iz Washingtona je po vsem svetu povzročilo zmedo glede ameriške carinske agende, zlasti pri glavnih trgovinskih partnericah ZDA, kot sta Evropska unija in Indija. Države in korporacije preučujejo obstoječe trgovinske sporazume, da bi ugotovile, kaj jim prinašajo Trumpove najnovejše carine in carinske grožnje. V Indiji so zaradi negotovosti prekinili tekoča trgovinska pogajanja. Evropski parlament je zamrznil postopek ratifikacije trgovinskega sporazuma, ki sta ga lani podpisala Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Carine so začele veljati nekaj ur pred Trumpovim govorom v kongresu o stanju v državi (State of the Union, angl.), ki se ga bodo udeležili demokrati in nekateri republikanci, ki so nasprotovali elementom njegove trgovinske politike.

Manj manevrskega prostora

Trump uvaja 10-odstotno dajatev v skladu s 122. členom Zakona o trgovini iz leta 1974, ki predsedniku dovoljuje, da dajatev uvede za 150 dni brez odobritve kongresa. K temu pristopu se je zatekel, potem ko je vrhovno sodišče razsodilo, da je kršil zakon o izrednih pooblastilih, ker ga je uporabil za uveljavitev svojih tako imenovanih “vzajemnih” carin za blago iz držav z vsega sveta. Druge pravne podlage predsedniku nudijo manj manevrskega prostora kot širša pooblastila zaradi izrednih razmer.

Izvršni ukaz je ohranil nekatere carinske izjeme, vključno z blagom, ki spada pod severnoameriški trgovinski sporazum (USMCA) med ZDA, Kanado in Mehiko, ter izjemo za nekatere kmetijske izdelke, ki so bili opredeljeni tudi v prejšnjih carinah.

Povprečna efektivna ameriška carinska stopnja se bo, upoštevajoč izjeme, ustalila na približno 10,2 odstotka, kar je manj kot 13,6 odstotka pred odločitvijo sodišča, kaže analiza Bloomberg Economics. Pri 15-odstotni globalni dajatvi bi efektivna stopnja znašala približno 12 odstotkov, ugotavlja študija.

Trumpova ekipa je dejala, da bodo carine ostale osrednjega pomena za njegovo trgovinsko politiko, v teku so že načrti za začetek vrste trgovinskih preiskav v pospešenem roku, ki mu bodo omogočile enostransko uvedbo carin – vse s ciljem obnove carinskega režima, ki ga je načela petkova odločitev vrhovnega sodišča, še piše Bloomberg.