Trump ni prizanesel vsem izdelkom: “Naj prodajam plešaste lutke?”
Pametne telefone, računalnike je Donald Trump uvrstil med izjeme, še vedno pa so mnogi izdelki, ki jih ameriška podjetja uvažajo iz Kitajske, po novem tarča 145-odstotnih carin.
Bela hiša je včeraj sporočila, da bodo pametni telefoni, računalniki in številni drugi tehnološki izdelki izvzeti iz najnovejših vzajemnih Trumpovih carin, a Financial Times poroča, da bodo še vedno močno ocarinjeni mnogi izdelki široke potrošnje.
Finančni časopis je pogledal 50 izdelkov oziroma izdelčnih skupin, pri katerih vrednost uvoza iz Kitajske v ZDA presega milijardo dolarjev.
Včeraj določena izjema je s seznama črtala prenosne računalnike, računalniške zaslone, pametne telefone, ki zdaj ne bodo predmet carin. Prav te izdelčne skupine predstavljajo so med največjimi po deležu v vrednosti uvoza iz Kitajske.
Za mnoge druge izdelke zdaj veljajo kar 145-odstotne dodatne carine. Če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko zaostrovali, pa bi se lahko še zvišale.
Nekaj primerov novih carin (izračune je naredil New York Times):
Brizge in igle – 245 odstotkov
Litij-ionske baterije – 173 odstotkov
Lignji – 170 odstotkov
Volneni puloverji – 169 odstotkov
Plastična posoda – 159 odstotkov
Drakonske carine za baterije, elektroniko, posodo
Največja izdelčna skupina, za katero veljajo nove carine, so litij-ionske baterije, katerih uvoz presega 10 milijard dolarjev. Baterije so bile v zadnjih letih že večkrat na muhi ameriške administracije. Joe Biden je carinsko stopnjo lani dvignil s 7,5 na 25 odstotkov. Po novem pa bo po izračunu New York Timesa kar 173-odstotna.
Visoke carine bodo zadele tudi uvoz električnih naprav, denimo ventilatorjev, igralnih konzol, igrač, plastike, LED luči in drugih izdelčnih skupin. Pri tem FT.com opozarja na visoko odvisnost; ameriška podjetja iz Kitajske uvozijo več kot tri četrtine konzol za videoigre, kuhinjskih robotov in električnih ventilatorjev. Podobno je pri igračah. Kitajska je lani izdelala 75 odstotkov lutk, triciklov, skuterjev.
To pomeni, da bo za uvoznike tudi iskanje alternativ težka naloga. Čeprav so podjetja v zadnjih letih že selila proizvodnjo iz Kitajske v druge azijske države, Kitajska obvladuje dobršen del proizvodnje primarnih surovin in ključnih komponent za marsikateri izdelek.
Tako se zdi, da se potrošnikom napovedujejo podražitve. Nekateri ocenjujejo, da bi nekateri široko dostopni izdelki lahko postali luksuz. Kdaj pričakovati dvige cen, je sicer težko reči, saj so mnoga podjetja v mesecih po Trumpovi izvolitvi že povečevala zaloge v ZDA, kar jim omogoča, da še nekaj časa prodajajo po starih cenah.
“Naj prodajam plešaste lutke?”
CNN se je pogovarjal z ljudmi iz industrije igrač, ki je že v 80. letih prejšnjega stoletja proizvodnjo začela premikati na Kitajsko, ta model pa je še močno prisoten še danes. “Nimamo druge izbire, kot da cene zvišamo za več deset odstotkov,” je dejal Isaac Larian, prvi mož podjetja MGA Entertainment, ki med drugim proizvaja (tudi pri nas poznane) igrače znamk Bratz in L.O.L. Po uvedbi carin za igrače, ki so bile od prvega Trumpovega mandata brez carin, je po njegovih besedah na kocki posel, ki ga je vodil 46 let.
Podjetje ima tovarno v ZDA s 700 zaposlenimi, ki pa bo – nasprotno od Trumpove namere – po navedbah Lariana morala odpuščati. V Ohiu namreč podjetje izdeluje nekaj polizdelkov, ki jih potem pošilja na Kitajsko, tam pa izdelajo končni proizvod. Tovarna v Ohiu bi lahko delala več, a Larian pravi, da bi bila stroškovna cena igrače, izdelane v ZDA, višja kot cena na Kitajskem izdelane igrače skupaj s 145-odstotnimi carinami.
Poleg tega Larian problem vidi pri surovinah, na primer za lutkine lase, ki naj bi jih bilo v ZDA posebej tećko najti. “V ZDA ni tovarne, ki bi izdelovala lase za lutke. Kaj naj naredim? Prodajam plešaste lutke?”
Mattel, katerega proizvod je med drugim kultna lutka Barbie, 40 odstotkov svojega portfelja proizvede na Kitajskem. Podjetje je še pred zadnjim Trumpovim dvigom carin za Kitajsko sporočilo, da bo moralo zaradi carin podražiti izdelke za ameriški trg.
Proizvajalec igralnih konzolo Nintendo je ravnokar predstavil novo konzolo Switch 2, ki naj bi jo na ameriškem trgu prodajal po 450 dolarjev. Kot je za Wired povedal šef ameriške veje japonske družbe Doug Bowser, carine niso vračunane v ceno. Podjetje je sicer v zadnjih letih del proizvodnje že selilo iz Kitajske v Vietnam in Kambodžo, a tudi tema dvema državama so ZDA naložile dodatne carine (te so zdaj sicer zamrznjene); prvi 46-, drugi pa 49-odstotne.
Nemški kancler o možnosti finančne krize
Chad Bown, višji sodelavec na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo iz Washingtona je opozoril, da je pri carinah, ki že sicer praviloma padejo na pleča domačega potrošnika, to tveganje še večje. Trump namreč carine uvaja zelo na hitro in v velikem obsegu, s čimer onemogoča uvoznikom, da bi poiskali alternative carinam (in dvigu cen).
Nekdanji manager pri investicijski banki Goldman Sachs je za nemški Handelsblatt dejal, da pričakuje “inflacijski šok”. Bodoči nemški kancler Friedrich Merz pa za isti časnik v intervjuju ocenjuje, da bi Trumpovi ukrepi lahko sprožili finančno krizo ter napoveduje, da bo v kratkem potoval čez Atlantik. Nemčija se bo zavzemala za ničelne carine med EU in ZDA, je dejal Merz. Ničelne carine je Evropska komisija že predlagala Trumpovi ekipi, ki pa je prejšnji teden nato vseeno za EU uvedla 20-odstotne dodatne carine na celoten uvoz; isti dan je ukrep nato zamrznila za 90 dni.
Evropski komisar Maroš Šefčovič bo, kot smo pisali, jutri v Washingtonu začel pogovore oziroma pogajanja z ameriškimi predstavniki o možnosti znižanja carin med ZDA in EU.
