Trump na muho vzel ruske naftne prilive. Bo ultimat Putinu deloval?

Ameriški predsednik Donald Trump je julija po več neuspešnih pogajanjih ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podal ultimat: če do 8. avgusta ne sklene premirja z Ukrajino, bodo ZDA uvedle 100-odstotne sekundarne carine na uvoz iz držav, ki kupujejo ruska fosilna goriva. Ob izteku roka se poraja predvsem tveganje višjih cen teh energentov, ki pomenijo levji delež izvoza tretje največje proizvajalke nafte na svetu.

Prve sekundarne carine je Trump že v sredo z izvršnim ukazom napovedal za Indijo, ko je prej določeno 25-odstotno carinsko stopnjo zvišal na 50 odstotkov. Pri tem je bil kritičen do indijskih nakupov ruske nafte, ki po podatkih analitične družbe Kpler pomenijo dobro tretjino porabe tega energenta v Indiji. Najštevilčnejša država na svetu je za Kitajsko druga največja uvoznica ruske nafte od začetka vojne v Ukrajini.

Po mnenju administracije ti nakupi onemogočajo ameriške napore za končanje vojne, saj podpirajo rusko vojno gospodarstvo in državni proračun, ki po ocenah namenja visokih 6,3 odstotka BDP obrambi oziroma vojnim ciljem Putina. Po drugi strani Indija proizvaja mnoge izdelke, ki jih kupujejo Američani, vključno z Applovimi telefoni iPhone in generičnimi zdravili, 100-odstotne carine pa bi te izdelke občutno podražile za končne kupce. Po poročanju BBC naj bi bila elektronika in zdravila zato izvzeta.

Trumpov odposlanec Steve Witkoff se je v sredo v Moskvi sestal s Putinom, kar je bilo že peto srečanje, odkar se je Trump januarja vrnil v Belo hišo. Čeprav je ameriška administracija dejala, da je bil dosežen napredek, za zdaj uvedbe sankcij niso odložili ali preklicali. Po tem, ko so iz Kremlja sporočili, da naj bi se v naslednjih dneh sestala tudi Trump in Putin, se ameriški mediji sprašujejo, ali bo rok za izpolnitev ultimata zamaknjen. Nekateri pišejo, da je veliko možnosti, da se bo to zgodilo. NBC pa je denimo poročal, da sta dva uradnika iz Bele hiše, ki ne želita biti imenovana, dejala, da bodo sankcije ne glede na vse uvedene že danes.

Manjši vpliv na cene energije kot v 2022?

Če bi sekundarne carine delovale kot zamišljeno, bi to zaradi upada ruskega izvoza pomenilo manj ponudbe na trgu fosilnih goriv, kar bi vodilo do višjih cen nafte, naftnih proizvodov in plina. Toda Kieran Tompkins iz svetovalne družbe Capital Economics je za BBC dejal, da bi bil vpliv na svetovne trge lahko manjši kot leta 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini.

Pri tem navaja dva razloga. Prvi je, da ima razširjeni kartel izvoznic nafte Opec+ tokrat na voljo veliko neizkoriščenih zmogljivosti za proizvodnjo nafte, ki jo po daljšem obdobju rezov tudi vztrajno povečuje. Trump je medtem izpostavil, da je proizvodnja fosilnih energentov v ZDA trenutno rekordna, zato ga ne skrbijo višje cene energije ali povišana inflacija.

Drugi razlog je ruska “senčna flota” več sto odsluženih tankerjev s težko sledljivimi lastniškimi strukturami, registriranih v manjših državah z manj nadzora, pravi Tompkins. Z njimi je namreč najbolj sankcionirana država na svetu vzpostavila kompleksen sistem izogibanja zahodnim sankcijam in nafto še naprej izvaža predvsem na Kitajsko, v Indijo, Turčijo in EU.

Cene nafte so za skoraj polovico nižje, kot so bile v času energetske krize leta 2022. Takrat je cena za 159-litrski sod nafte brent presegla 122 dolarjev, trenutno je zanj potrebno odšteti slabih 70 dolarjev. Goldman Sachs je v nedeljo ohranil napoved, da bodo letošnje cene nafte brent v povprečju pri 64 dolarjih za sod, a pri tem izpostavil tveganje podražitev zaradi groženj z dodatnimi sankcijami za rusko in iransko nafto.

Indija Trumpu očita dvojne standarde

ZDA so kot največja proizvajalka nafte na svetu in ena največjih proizvajalk plina po začetku vojne brez večjih težav oklestile že prej skromen uvoz teh energentov iz Rusije. Je pa država lani iz Rusije uvozila za 3,5 milijarde dolarjev blaga, večinoma jedrskega goriva in gnojil, pri katerih je Rusija prav tako med vodilnimi izvoznicami.

Indija zato ZDA očita dvojne standarde. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je dejal tudi, da je Indija “začela uvažati iz Rusije, ker so bile tradicionalne zaloge po izbruhu konflikta preusmerjene v Evropo”. K temu naj bi državo takrat spodbujale prav ZDA zaradi ohranjanja stabilnosti energetskih trgov, piše BBC.

Evropa še vedno kupuje ruske energente

Trumpove carine bi lahko tudi EU prinesle višje cene energije. EU je takšen scenarij doživela z energetsko krizo po izbruhu vojne v Ukrajini, ko so visoke cene plina ob izpadu ruske dobave gnale inflacijo na dvomestno raven.

Kljub 18 svežnjem sankcij od začetka vojne in precejšnjemu upadu uvoza iz Rusije EU namreč ostaja druga največja odjemalka ruskih energentov, za Kitajsko, po podatkih finskega Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA).

CREA pri tem upošteva tako uvoz nafte in rafiniranih proizvodov kot uvoz zemeljskega plina. Po njihovih podatkih je EU od začetka vojne iz Rusije uvozila za dobrih 104 milijarde evrov nafte in prav toliko plina. Skupaj z dvoodstotnim deležem premoga so tako evropski kupci v Rusijo poslali 212 milijard evrov v zameno za fosilna goriva, kar je dobra petina ruskega izkupička od izvoza energentov v tem času.

Junija je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila načrte, da EU do konca leta 2027 v celoti nadomesti uvoz ruske nafte in plina. “Rusija nas je večkrat poskušala izsiljevati z uporabo svojih energetskih zalog kot orožja. Sprejeli smo jasne ukrepe, da zapremo pipo in dokončno končamo obdobje ruskih fosilnih goriv v Evropi,” je dejala.

V zadnjem svežnju sankcij, sprejetih v juliju, je EU med drugim uvedla prepoved uvoza ruskih rafiniranih proizvodov iz tretjih držav. To naj bi preprečilo, da bi ruska nafta našla pot na evropski trg preko rafinerij v Indiji, na Kitajskem ali drugod.

ZDA in EU sta sicer nedavno dosegli trgovinski sporazum, ki za uvoz evropskega blaga v ZDA določa 15-odstotno carinsko stopnjo. Če bi Trump sekundarne carine uvedel tudi za EU, bi to stopnjo dvignilo na trimestno raven in ogrozilo največje trgovinsko partnerstvo na svetu.

Bo Trump pobaral tudi Kitajsko?