Trump bi lahko Evropi ugasnil internet

Ob vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo se Evropa vse bolj zaveda svoje usodne ranljivosti na področju digitalne varnosti – skoraj popolnoma je namreč odvisna od ameriških ponudnikov storitev v oblaku, poroča bruseljski Politico.

Računalništvo v oblaku je življenjska sila interneta, ki poganja vse od e-poštnih sporočil in pretakanja videoposnetkov do industrijske obdelave podatkov in vladnih komunikacij. Trije ameriški velikani – Amazon, Microsoft in Google – obvladujejo več kot dve tretjini evropskega trga v oblaku. Prav ti velikani se skušajo tudi prikupiti ameriškemu predsedniku, da bi se izognili strogi regulaciji in globam na obeh straneh Atlantika.

Zagovornike evropske suverenosti skrbi, da lahko ameriške obveščevalne agencije vohunijo za občutljivimi podatki Evropejcev, ki se shranjujejo na ameriških strežnikih in za obdelavo katerih posledično veljajo ameriški zakoni.

Obenem bi ZDA lahko svojo tehnološko prevlado izkoristile kot orožje za povečevanje moči v tujini. Evropske opazovalce skrbi nedavni incident, ko je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan izgubil dostop do svoje Microsoftove elektronske pošte po uvedbi ameriških sankcij proti njemu zaradi izdaje nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega obrambnega ministra.

Kaj, če se “pipa” zapre?

Opozorila so se začela nekaj mesecev po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. “Ni več razumno domnevati, da se lahko popolnoma zanesemo na našega ameriškega partnerja. Obstaja resno tveganje, da ameriška administracija uporablja vse naše podatke ali da druge države onemogočijo dostop do infrastrukture,” je marca dejal nemški socialdemokratski poslanec v Evropskem parlamentu Matthias Ecke.

“Tveganje zaustavitve je nova paradigma,” pa je dejal Benjamin Revcolevschi, prvi mož francoskega ponudnika storitev v oblaku OVHcloud. “Oblak je kot pipa z vodo. Kaj, če se v nekem trenutku pipa zapre?”

Po pisanju Politica bi to izgledalo tako, da bi Trumpova administracija podjetjem v panogi naročila, naj ustavijo storitve v Evropi. Čeprav gre za skrajni scenarij, tehnološki velikani ne zavračajo te možnosti.

Microsoft je aprila dejal, da bo svojim pogodbam z evropskimi vladami dodal zavezujočo klavzulo, da bodo ostale na spletu, proti morebitnim odredbam o zaustavitvi storitev pa se bo boril na sodišču. Po besedah predsednika Brada Smitha je takšen scenarij “izjemno malo verjeten”, a obenem priznava, da gre za resnično skrb evropskih prebivalcev. Amazon je sporočil, da bi v primeru uvedbe takšnih sankcij njihova enota v oblaku (Amazon Web Services) “storila vse, kar je praktično mogoče, da bi zagotovila neprekinjeno storitev”.

Evropska alternativa

Politiki in strokovnjaki se zavzemajo za evropsko alternativo. “Občutek je, da smo le en izvršni ukaz oddaljeni od izgube dostopa do kritične tehnologije in kritične infrastrukture,” je za Politico dejala Francesca Bria, profesorica inovacij na University College London.

“Če pogledate oblak, če pogledate umetno inteligenco, podatkovne centre, žal preprosto ni dovolj alternativ ponudbam ameriške digitalne industrije,” pa je aprila dejal nekdanji nemški finančni minister Jörg Kukies, ko je pozval EU, naj bo previdna pri trgovinskih povračilnih ukrepih proti Trumpu.

Ena od pobud industrijske politike za zmanjšanje odvisnosti v oblaku postavlja ceno na 300 milijard evrov. Pobuda EuroStack, ki jo je ustvarila skupina tehnoloških strokovnjakov in ekonomistov ter jo podpira evropska industrija, si prizadeva, da bi Evropa postala samozadostna na področju digitalne infrastrukture, vse do programske opreme.

Kupuj evropsko

Pobudniki so opredelili tri cilje: kupuj evropsko, prodaj evropsko in financiraj evropsko. Odločevalce pozivajo, naj dajo prednost podjetjem iz EU pri javnih naročilih, določijo kvote za vladne nakupe in ustanovijo sklad EuroStack za podporo domači tehnologiji. Slednjo idejo je podprlo že več držav članic in nekateri evropski poslanci, omenjena je bila tudi v nedavnem nemškem koalicijskem dogovoru.

Organizatorji pravijo, da ni v njihovem pristopu “nič izjemnega” in da se ta orodja industrijske politike uporabljajo tudi drugod po svetu. Prav velika javna naročila so bila po njihovih besedah pomembna spodbuda za rast današnjih tehnoloških velikanov v ZDA.

V Bruslju je v obravnavi tudi zakonodajna pobuda, ki stremi k dvigu kibernetske varnosti za rešitve v oblaku. Toda pobuda je že več mesecev na hladnem zaradi negotovosti med državami članicami, saj je predlog trn v peti ZDA, s katero EU vodi trgovinska pogajanja v izogib visokim carinam.

“Evropa je slepo zaupala ZDA, da bodo vedno tam in vedno na njihovi strani,” je za Politico še dejala Bria. “Razmere so zdaj zelo drugačne.”